Glavni razlog za izboljšanje napovedi je več jasnosti po pregledu bank in stabilizaciji bančnega sistema z dokapitalizacijo, zaradi tega se je zmanjšala tudi negotovost glede sposobnosti vlade pri nadaljnjem zadolževanju države, prav tako pa je manj možnosti, da bo Slovenija potrebovala finančno pomoč od zunaj.

Ocena pa ostaja nizka, ker je slovensko gospodarstvo po oceni Moody'sa v letu 2013 nazadovalo za dva odstotka, letos pa se bo skrčilo še za 0,7 odstotka. Poleg tega zadolženost podjetniškega sektorja še vedno ostaja visoka glede na sosednje in primerljive države, čeprav se zmanjšuje.

Kreditno ozračje bo vsaj še nekaj časa ostalo omejeno, dokler se sistem ne prestrukturira. Agencija ob tem navaja mnenje Mednarodnega denarnega sklada (IMF), da bodo imele reforme za rast pozitiven učinek šele na srednji rok, slovensko gospodarstvo pa bo še vedno zelo odvisno od izvoza in s tem od okrevanja po recesiji drugje, še posebej v Nemčiji.

Uravnoteženje gospodarstva lahko zviša oceno
Moody's lahko v prihodnje oceno zviša, če se bo nadaljeval napredek pri uravnoteženju gospodarstva neodvisno od izvoza proti trajnim oblikam domačega povpraševanja, skupaj s hitrejšim preobratom pri slabšanju javnih financ, vključno z zadolženostjo.

Ocena pa se lahko dodatno poslabša ob morebitnem bistvenem poslabšanju makroekonomskega položaja države ali ponovnem izbruhu zaskrbljenosti glede dostopa do zadolževanja. Poslabša se lahko tudi, če bi sledili gospodarski in finančni pretresi, povezani s stabilizacijo bančnega sistema.

Padanje zahtevanega donosa na slovenske obveznice
Bančni pregledi in stresni testi so razkrili dokapitalizacijske potrebe za banke, ki jih bo država zmogla obvladati - celotni stroški sanacije bank bodo predstavljali 11,1 odstotka BDP-ja, kar je v okviru napovedi agencije ob objavi zadnje ocene (od osem do 11 odstotkov BDP-ja).

Moody's opaža tudi padanje zahtevanega donosa na slovenske obveznice, kar državi omogoča več manevrskega prostora pri iskanju svežih sredstev in zmanjšuje verjetnost izgube dostopa do zasebnih dolžniških trgov.

Agencija v poročilu o Sloveniji navaja tudi že znane informacije o ustanovitvi in prenosu sredstev na slabo banko - največji banki NLB in NKBM sta na slabo banko do konca lanskega leta prenesli za 1,01 milijarde evrov slabih terjatev. Moody's ocenjuje, da je likvidnostna blazina, s katero je vlada pomagala pri dokapitalizaciji, zadostna za potrebe dokapitalizacije bank in proračunskega financiranja do konca tretjega četrtletja 2014.

Javni dolg naj bi se ustalil šele v letih 2016 in 2017
Vlada je pripravljena hitro dokončati proces dokapitalizacije in Moody's verjame, da so se proračunska tveganja uravnotežila. Dodatni pritiski na državne finance pa bodo najverjetneje nastali, če banke ne bodo zmožne zbrati dovolj kapitala, kar bo spet zahtevalo pomoč države. Težave bodo nastale tudi, če se bo gospodarsko nazadovanje nadaljevalo tudi po letošnjem letu in se bo dolg še bolj povečal.

Tem tveganjem nasproti stoji možnost rasti prilivov v proračun od privatizacije, ki je Moody's ni upošteval pri oceni zaradi nezanesljivosti, ki vedno spremljajo takšne pobude, agencija pa omenja tudi možnost večjih prilivov od prodaje državnega premoženja v bankah.

Moody's napoveduje, da bo brez posebnih dodatnih pretresov javni dolg na koncu prestrukturiranja bančnega sistema narasel na 76 odstotkov BDP-ja, potem ko je konec leta 2012 znašal 54,4 odstotka BDP-ja. Ustalil naj bi se šele v letih 2016 in 2017, ko bo za malenkost presegel 80 odstotkov BDP-ja, napovedujejo v agenciji.