Občutno zvišanje vrednosti švicarskega franka glede na evro pomeni tudi višje obroke odplačevanja posojil, ki so bili odobreni glede na vrednost švicarskih frankov. Številni lastniki posojil, vezanih na švicarsko valuto, ob tem tarnajo, da so bili premalo obveščeni glede tveganj in da bodo imeli težave z odplačevanjem obrokov.

Pojavili so se predlogi, naj vlada sprejme ukrepe, kot so jih sprejeli na Madžarskem, Hrvaškem in v Avstriji zaradi težav s posojili, vezanimi na švicarske franke.

Vlada je na redni seji preučila problematiko vpliva rasti švicarskega franka na upniško-dolžniška razmerja, je na tiskovni konferenci dejal finančni minister Dušan Mramor. Ugotovila je, da je od leta 2003 naprej švicarski frank izgubljati vrednost proti evru, hkrati pa so bile obrestne mere za frank nižje.

Do leta 2008 je tako bilo za potrošnike ugodneje jemati posojila v tej tuji valuti. Z letom 2008 pa je nastopila kriza evra, ki je proti franku precej upadel, zato so se krediti v švicarskih frankih zmanjševali, je ugotavljal Mramor.

Zdaj pa je nastopila situacija, ko so se krediti za posojilojemalce zelo povečali, prav tako anuitete, zato je vlada preučila, kaj lahko naredi.

Ugotovila je, da gre za pogodbeni odnos med banko in stranko, pri čemer je varovalka zakon o potrošniških kreditih. Ta določa, da mora biti kreditojemalec dobro poučen o pogojih kredita, da jih lahko primerja z drugimi - tudi v drugih valutah.

Vlada je o tem povprašala Banko Slovenije in ugotovila, da je ta institucija že od leta 2003 bankam večkrat naročila in priporočila, naj stranke o teh tveganjih obveščajo in tudi od njih zahtevajo pisne izjave, da se tveganj zavedajo.

Kaj so nato same banke počele, vlada ne ve in bo še naredila analizo. Potrošnikom tako priporoča, naj preučijo vsak svoj položaj in ugotovijo, ali so bili o tveganjih ustrezno obveščeni.

Kreditojemalec se lahko z banko dogovori o predčasnem odplačilu kredita, odlogu plačila ali pa spremembi posojila v evre. Mogoče je tudi podaljšanje dobe odplačevanja, pri čemer se zmanjša anuiteta in s tem pritisk na kreditojemalca. Vlada podpira predvsem možnost spremembe posojila v evre, saj je najbolje, da se zadolžuje v isti valuti, kot so prihodki osebe, je še dodal Mramor.

Vlada torej konkretnih ukrepov na tem področju ne bo sprejela.
Strategija naložb države
Na novinarsko vprašanje o privatizaciji oziroma strategiji upravljanja državnih naložb je Mramor še pojasnil, da podjetja še niso razvrščena v kategorije. To pomeni, da še ni znano, katera namerava vlada prodati in in katera ohraniti v svoji lasti.

Ministrstvo za finance, ki je pripravilo osnutek strategije in ga poslalo na vlado, je namreč določilo kriterije za razvrščanje in razložilo logiko za njimi; pa tudi naredilo natančnen pregled naložb in jih razporedilo po panogah. Na vladi bo treba kriterije še malo popiliti, je dejal Mramor, in šele takrat bo dejansko znano, ali je posamezno podjetje strateško pomembno ali portfeljska naložba.