Rast BDP-ja ne bo 3,4-odstotna, kot je banka s sedežem v Washingtonu predvidevala v junijski oceni, ampak triodstotna, saj gre Evropi, Kitajski, Japonski in zlasti Rusiji slabše od želja. Rast v evrskem območju bo 1,1-odstotna, kar je precej manj od prejšnje napovedi (1,8 odstotka), čeprav bi moral šibek evro (danes je pri 1,1570 dolarja zdrsnil najnižje po letu 2003) spodbuditi izvoz. Le v ZDA lahko pričakujejo uspešno leto. Gospodarska rast naj bi bila letos 3,2-odstotna. Svetovna banka je tudi s 3,5 na 3,3 odstotka znižala napoved rasti za leto 2016. Že oktobra je Mednarodni denarni sklad oceno letošnje svetovne rasti oklestil na 3,8 odstotka, novo oceno pa bo razkril naslednji teden.

Nafta si morda nekaj let ne bo opomogla
Baker, ki ga imenujejo tudi doktor ekonomije, saj njegova cena dobro odraža dogajanje v gospodarstvu, je v sredo za trenutek padel za skoraj devet odstotkov in dosegel petinpolletno dno, nato pa se je cena ustalila pri dobrih 5.550 dolarjih za metrično tono. Res je, da je bil baker februarja 2011 za hip že pri 10 tisoč dolarjih, a v primerjavi z lanskim poletjem padec bakra ni tako izrazit kot pri nafti, pri kateri je 159-litrski sod brenta z okrog 115 dolarjev strmoglavil do včerajšnjih 45,59 dolarja. Morda je s tem počasi že doseženo dno, še zdaleč pa ni nujno, da bo naftni trg hitro okreval. Ko je od novembra 1985 do aprila 1985 cena zaradi ponudbenega šoka, ki ga je zakrivila Savdska Arabija, padla za 69 odstotkov (z 32 dolarjev na manj kot deset), si cene niso opomogle do leta 1990.

Tečaji delnic na Lj. borzi (15. januar):

Nizka rast dobičkov ameriških podjetij
Ker guverner ECB-ja Mario Draghi z vedno večjo vnemo zagovarja program odkupovanja obveznic evrskih držav in ker je bila dosežena nova "etapna zmaga" na poti do QE - generalni pravobranilec Pedro Cruz Villalon je povedal, da Evropsko sodišče tej odločitvi ne bi nasprotovalo - je frankfurtski delniški indeks DAX30 v sredo dopoldne dosegel 9.963 točk, nato pa so ga obremenile ocene Svetovne banke in podatek o padcu ameriške prodaje na drobno za 0,9 odstotka. Analitiki so pričakovali le minimalen (-0,1 odstotka) korak nazaj. Poleg tega je banka JPMorgan Chase razočarala z rezultati poslovanja v zadnjem lanskem četrtletju. Dobiček je padel za 6,6 odstotka. Dow Jones (17.427 točk) je zanihal celo skoraj 350 točk navzdol, a dan končal z znosnim minusom 186 točk, kar pomeni enoodstotni padec.

Donosnost slovenske obveznice rekordno nizka
Na Ljubljanski borzi ta teden še ni bilo pozitivnega dneva, indeks SBI TOP (774 točk) pa je zdrsnil pod vrednost s konca lanskega leta. Redke delnice, ki so višje kot ob prehodu v leto 2015, so Lukine, ki so pri 23 evrih za tri odstotke "nad gladino". Na negativni strani so opazne Krkine delnice, ki so se letos pocenile za okrog štiri odstotke. Medtem se še naprej znižuje donos slovenske desetletne obveznice, ki znaša le 1,87 odstotka. Rekorderke so češke obveznice, ki so jih vlagatelji pripravljeni kupiti, čeprav dobijo letno le 0,33-odstotne obresti.

Švicarsko gospodarstvo doživelo cunami
Na vodilnih evropskih borzah je bila v četrtek dopoldne glavna tema švicarski frank. Ker se je Švicarska centralna banka po treh letih odločila, da ne bo več branila tečaja pri meji 1,20 franka za evro, je švicarska valuta dramatično poskočila (celo za več kot 20 odstotkov) in za evro je bilo treba v "najslabšem trenutku dneva" odšteti le še 0,8422 franka. Kasneje je evro spet porasel nad pariteto s frankom. Seveda so ti valutni pretresi povzročili pravi prodajni stampedo na borzi v Zürichu, kjer je osrednji delniški indeks zanihal deset odstotkov navzdol. Nekateri so odločitev Švicarske centralne banke označilo kot cunami za domače gospodarstvo. Jasno, da so izvozniki ogorčeni, ne pozabimo pa tudi, da bodo prizadeti številni Slovenci, ki so (predvsem pred finančno krizo) množično jemali posojila, vezana na švicarski frank.

Analitiki presenečeni kot že dolgo ne
"Opustitev magične meje 1,20 s strani Švicarske centralne banke je nedvomno največje presenečenje na finančnih trgih v zadnjih nekaj letih. Velike izgube so utrpele švicarske delnice, saj je tamkajšnji delniški indeks zabeležil največji padec tečajev v zadnjih 26 letih. Glava bo bolela predvsem vlagatelje, ki so najemali kredite v frankih, saj se jim bo obrok močno podražil," je za MMC povedal Matej Rigelnik, namestnik direktorja sektorja za privatno bančništvo pri NLB-ju.