Ministrstvo za zunanje zadeve poskuša prek širjenja veleposlaniške mreže in poslovnih pisarn pomagati gospodarstvu pri prodoru na tuje trge. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Ministrstvo za zunanje zadeve poskuša prek širjenja veleposlaniške mreže in poslovnih pisarn pomagati gospodarstvu pri prodoru na tuje trge. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

70 odstotkov slovenskega izvoza je še vedno namenjenega v države EU, 18 odstotkov v države zahodnega Balkana, štirje odstotki izvoza pa so namenjeni v države Brik - Brazilijo, Rusijo, Indijo in Kitajsko. Kot vlagatelji so slovenska podjetja najbolj prisotna na zahodnem Balkanu.

"S tem, kar smo dosegli v zadnjih slabih dveh letih, s tem, ko smo postavili gospodarsko diplomacijo za prioriteto našega delovanja, smo zadovoljni," je ocenil generalni direktor na direktoratu za gospodarsko diplomacijo in razvojno sodelovanje na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) Vladimir Gasparič in dodal, da so prizadevanja naletela na pozitiven odnos podjetij.

Med glavnimi dejavnostmi je Gasparič izpostavil gospodarske delegacije, ki spremljajo predsednika države in vlade ob uradnih obiskih v tujini, mešane komisije o gospodarskem sodelovanju, ki jih je bilo letos 11, sodelovanje s poslovnimi klubi in širjenje zunanje mreže ministrstva.

Gostovali bi na drugih veleposlaništvih
Vendar je to povezano z visokimi stroški (diplomatska mreža državo letno stane 42 milijonov evrov), zaradi česar na ministrstvu razmišljajo o programu, v okviru katerega bi slovenske diplomate pošiljali v veleposlaništva drugih držav članic EU-ja.

"Razmišljamo, da bi gostovali, recimo, v zalivskih državah, mogoče nekje v srednji Aziji," je razkril Gasparič. To bi bil po njegovih besedah način, da brez večjih naložb pomagamo našim podjetjem na trgih, kjer Slovenija lastnega veleposlaništva nima.

Na začetku štiri pisarne, možnosti na do 15 veleposlaništvih
Nov projekt MZZ-ja so tudi poslovne pisarne, ki jih bodo najprej odprli na predstavništvih v Moskvi, Carigradu, Šanghaju in New Delhiju. Te pisarne bodo predvsem za mala ali srednja podjetjem, ki še iščejo svoje mesto na tujem trgu.

V Moskvi je pisarna že odprta, objavljen je bil tudi razpis za gostovanje v njej, ki se bo iztekel v torek. Gre za poseben prostor, ki je opremljen z vso pisarniško infrastrukturo, podjetniku pa bo ob tem za največ mesec dni na voljo tudi pomoč ekonomskega svetovalca, tajnice veleposlaništva, veleposlanika osebno, prevajalca ipd.

Prednost bodo imeli boljši
Ministrstvo bo gostujoča podjetja izbralo po posebnih merilih, pri katerih je najpomembnejši poslovni načrt in možnost uspeha na tujem trgu. Vsekakor pa bodo iskali kredibilna podjetja, je poudaril Gasparič.

V prvem letu delovanja bo sistem brezplačen, pozneje pa bodo razmislili o morebitni plačljivosti. Če bo stvar zanimiva, Gasparič dopušča možnost, da take pisarne ustanovijo še v drugih veleposlaništvih, kjer so za to na voljo primerni prostori. "Potencialno je kaj podobnega mogoče narediti še na 10 do 15 veleposlaništvih," pojasnjuje.

70 odstotkov slovenskega izvoza je še vedno namenjenega v države EU, 18 odstotkov v države zahodnega Balkana, štirje odstotki izvoza pa so namenjeni v države Brik - Brazilijo, Rusijo, Indijo in Kitajsko. Kot vlagatelji so slovenska podjetja najbolj prisotna na zahodnem Balkanu.