Na to temo je bilo v DZ-ju že nekaj razprav, zahtevo za petkovo izredno sejo pa so oblikovali v NSi-ju, podpise pod njo pa so prispevali poslanci vseh poslanskih skupin. Matej Tonin (NSi) je povedal, da želijo dobiti predvsem odgovor na vprašanji, kaj je ustvarilo bančno luknjo in ali smo za sanacijo bančnega sistema res plačali preveč.

Postopke, ki so vodili v dokapitalizacijo bank konec leta 2013, sta članom odbora pojasnjevala viceguvernerka Banke Slovenije (BS) Stanislava Zadravec Caprirolo in državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja. Zatrdila sta, da so bili postopki potrebni in v skladu z evropsko zakonodajo.

Do celovitih podatkov šele s forenzično preiskavo
Poslancev očitno nista prepričala. "Nihče me ne bo prepričal, da je Banka Slovenije ob petmilijardni luknji naredila vse, kar je morala narediti," je dejal Anže Logar (SDS). Če bi bilo to res, Banke Slovenije po njegovem mnenju sploh ne bi potrebovali. Franc Križanič (SD) pa je dodal, da si je BS za sanacijo bank izbral najslabši scenarij, "ljudje so bili razlaščeni na škodljiv način, bili smo poskusni zajci". Predlagal je, naj se delničarjem in razlaščencem podržavljenih bank vrne, kar jim je bilo odvzeto, presežni znesek od dokapitalizacij pa naj se razgradi in naloži kot depozite zakladnice v banke.

Nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek, zdaj poslanka ZaAB-a, je menila, da bi bila sanacija bančnega sistema cenejša, če bi bila opravljena bolj zgodaj in dodala, da bi bilo primerno poiskati tudi odgovorne za to, zakaj se dokapitalizacija ni izvedla prej.

Celovite podatke, kako je potekala sanacija bančnega sistema, naj bi dala forenzična preiskava, opravljena od leta 2010 dalje, vendar odbor predloga ZL-ja, naj vlada pripravi ustrezno zakonsko podlago zanjo, ni sprejel. "S tako preiskavo bi razpihali meglo, ki se je nabrala okoli sanacije bančnega sistema," je menil Luka Mesec (ZL).