Kotnik v kolumni z naslovom "Banka Slovenije, laži in potvarjanja" piše, da mu je njegov vir iz osrednjega bančnega regulatorja zaupal, da si na vse krplje in pretege trudijo, da bi odločbe o izbrisu podrejenih obveznic v Banki Celje in tudi drugih bankah ostale skrite pred javnostjo.
Iz te naj bi bilo namreč razvidno, da se je kapital Banke Celje po izbrisu dvignil na 40 milijonov evrov, kar je precej nad ničlo, do kolikor bi bilo pravzaprav treba izbrisati, podrejene obveznice pa zato le delno odpisati ali jih spremeniti v delnice banke.
Če ne gre zlepa …
Uprava Banke Celje je nekaj časa vztrajala pri tem, a pri Banki Slovenije (BS) o tem niso želeli slišati, saj bi to pomenilo, da bi že izbrisani vlagatelji v drugih bankah zahtevali isto, zato so lani izbris izvedli. To pa pomeni kršenje zakonodaje, česar se v BS-ju zavedajo in zato odločbe in metodologijo izračuna bančne luknje krčevito skrivajo, piše Kotnik.

Izbris je morala najprej odobriti Evropska komisija, a je morala Slovenija najprej priglasiti državno pomoč, še prej pa bi za pomoč morala državo zaprositi banka. A takratna uprava pod vodstvom Dušana Drofenika tega tudi po večmesečnih pritiskih ni želela storiti, je Kotniku razkril vir, zato so ga odstavili. Banka Celje je nato zaprosila za pomoč in celoten proces je stekel.

To je po njegovih besedah tudi razlog, da v Gorenjski banki še ni bilo izbrisa podrejenih obveznic, četudi je stabilizirala poslovanje in so se v gospodarstvu precej spremenile razmere in okoliščine. "Tako je bilo obljubljeno. In obljubili so na ministrstvu za finance," je pojasnil, s čimer je mišljena zaveza Evropski komisiji. Po besedah Kotnikovega vira vse niti na BS-ju še vedno vlečejo pravna direktorica banke Jasna Iskra ter viceguvernerja Stanislava Zadravec Caprirolo in Janez Fabijan.

Izračun po meri
Glede izračuna kapitala v NLB-ju leta 2013 je pojasnil, da je družba Roland Berger, Slovenija ji je za stresni test plačala dober milijon evrov, izračunala, da je bil kapital NLB-ja pozitiven, do kapitalske ustreznosti pa ji je manjkala okoli milijarda evrov, ki bi jo morala plačati država. Zaradi pozitivnega kapitala ne bi smeli izbrisati nobenega podrejenega dolžniškega instrumenta. NLB je nekaj mesecev pred izbrisom izračunal, da je njegov kapital po mednarodnih računovodskih standardih znašal 835 milijonov evrov.
Zato so naročili novo vrednotenje pri Deloittu, ki pa je v razkritjih kljub vsemu moral zapisati, da je njihova metoda odstopala od računovodskih standardov. Novo vrednotenje kapitala je nato pokazalo, da je ta negativen, in sicer v višini 318 milijonov evrov. Mladina je tako v enem od svojih člankov novembra lani izračunala, da smo dokapitalizacijo preplačali za med milijardo in 1,5 milijarde evrov.
Ne kaže dobro, da bo javnost kadar koli izvedela, kako je bila bančna luknja izračunana. "Nihče zunaj hiše ne ve, kaj sploh imamo in kako to izgleda, po mojem mnenju bodo to enkrat kar uničili. Odločbo pa imajo tudi v Banki Celje, kjer fotokopirci niso tako pod nadzorom kot pri nas, pa tudi sicer si težko predstavljam, da bi uničili vse izvode. Le skrivali jih bodo, kolikor se bo dalo," je še ocenil.

Banka Slovenije se je zavila v molk
Iz BS-ja so na naša vprašanja odgovorili le, da je ukrepe sprejel svet banke, ki je po zakonu edini pristojen za te odločitve, ter da bodo, ko bo znana, odločitev sodišča spoštovala. Zato se v zvezi s to temo umikajo iz medijskih diskusij, so dejali. Ob tem so pristavili, da so nekateri podatki iz "domnevnega pogovora Tadeja Kotnika napačni (denimo podatek o vrednosti kapitala v Banki Celje po izbrisu podrejenih obveznic)".

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je vse pristojne organe pozvalo, naj nemudoma uvedejo preiskavo zoper uslužbence BS-ja, predvsem njeno vodstvo in vodje ključnih oddelkov. Društvo MDS je na policijo tudi uradno podalo naznanitev kaznivega dejanja s prošnjo, da se po uradni dolžnosti preveri sume storitve kaznivih dejanj, so sporočili iz društva.