Banke bodo reševali tudi lastniki podrejenih obveznic, kar ti izpodbijajo na Ustavnem sodišču. Ob tem ne moremo mimo morda ključnega vprašanja: Kdo je za bančno vrzel odgovoren? Najvišje vsote nikoli vrnjenih posojil so šle podjetjem, med katerimi so mnoga v kazenskih postopkih.
V studiu Odmevov je Slavko Bobovnik vprašanja zastavljal predsednici vlade Alenki Bratušek.

Ali lahko pričakujemo, da bomo v največ dveh letih koga izmed tistih, ki so kredite dajali na lepe oči, videli tam, kamor sodi - za rešetkami?
Dana je bila obljuba, da bo večina postopkov končana v tem času.

Za rešetkami pa še ne bodo?
V vsaki demokratični družbi in državi je treba postopke speljati tam, kjer jim je mesto, to pa so sodišča. Ponavljam, da smo z vrhovnim sodiščem že pred časom podpisali dogovor, da bomo skupaj skušali zagotoviti, kar moramo, oni pa opraviti, kar morajo. To je naša skupna zaveza.

Gospa predsednica, v četrtek ste dejali, da je bil to dan, ko smo spoznali, da zmoremo sami. Težko se strinjam. Včeraj smo spoznali, da celo dolga te države ne znamo sami izračunati.
Ne. Ne gre za to. 8 mesecev smo čakali te rezultate in vi veste, da so nas v preteklih mesecih skoraj vsi postavljali ob bok Cipru, Grčiji, Portugalski in Irski, torej državam, ki ne zmorejo same, ki potrebujejo pomoč. Vsekakor je bil včeraj dan, ki je pokazal, da zmoremo sami, da smo na pravi poti, in dober dan, ker smo končno na mizo dobili realno stanje v naših bankah. In mislim, da nobenih obremenitvenih testov do zdaj niso delale slovenske institucije, ampak so jih delali tujci.

Rekel sem, da ne znamo izračunati, ker ste v najinem zadnjem pogovoru pred natanko dvema mesecema dejali, da je vse drugo špekulacija ter da govorimo le o milijardi, ki jo imamo na računu. Včeraj smo izvedeli, da gre skoraj za petkratnik tega zneska.
In do včeraj so vse druge številke bile špekulacija. Edina številka, ki smo jo do včeraj imeli na razpolago, je bila številka Banke Slovenije - 1,2 milijarde. Včeraj smo ugotovili, da za tri državne banke ta znesek ne bo zadostoval. Da bodo potrebne 3 milijarde. 2 milijardi v denarju in milijarda v državnih obveznicah.

Torej bo le držalo, da sami ne znamo izračunati dolga?
Povedala sem že, da vlada svojih številk ni imela, vse, kar je imela, je imela z Banke Slovenije. Vse druge številke - sama sem slišala ocene od 1 do 9 milijard - so bile čista špekulacija.

Zakaj ne dobimo zelene luči za prenos terjatev? Širijo se govorice, da je ta znesek za Evropsko komisijo prenizek?
Včeraj smo lahko spremljali odzive Evropske komisije. Mislim, da je vsem jasno, da je komisija zadovoljna. Zdi se mi, da smo bili celo preveč optimistični pri hitri pridobitvi končnega soglasja komisije. Druge države, ki so svoje banke sanirale z državnimi pomočmi, so na ta soglasja čakale celo več mesecev. Mislim, da bo to soglasje pridobljeno v nekaj dneh.

Naša zadolžitev je še pod evropskim povprečjem. Res pa je tudi, da si države s podobno zadolžitvijo denar izposojajo bistveno ceneje.
Vesela sem, da so včeraj in danes donosi na naše obveznice krepko padli, verjamem, da padci niso končani. A zato je bilo treba narediti korake, ki smo jih. Da se bomo lahko v nadaljevanju zadolževali ceneje. Naša naloga je, da to, kar smo do zdaj zapisali v dokumente, tudi izpeljemo. Le to ocenjujejo finančni trgi, ki posojajo denar.

Gotovo ste prebrali mnenje ekonomista Zakrajška, ki ga pogosto citirajo, češ da vlada noče sprejeti pomoči iz t. i. ESM-mehanizma, da bo lahko nadaljevala ta "družinski kapitalizem".
Večkrat sem že dejala, da se s kakršno koli pomočjo državi odvzame tudi del suverenosti, ker drugi odločajo, kaj je treba storiti. Za primer: zdaj smo se mi sami odločili, ali bomo znižali pokojnine ali pa uvedli davek na nepremičnine. Ko pa si v programu pomoči, pride z institucij seznam, ki ga je treba najprej pokljukati, da pridobiš tranše posojil. Na evropskih svetih se veliko pogovarjam s kolegi s Cipra, Grčije, Portugalske, Irske in verjemite, vsi mi pravijo, naj naredimo vse, kar lahko, da se izognemo zunanji pomoči.

Lepo je, če lahko odločamo o svoji usodi, a v trenutku, ko je rast BDP-ja nična ali enoodstotna in si denar izposojamo po petodstotni ali višji obrestni meri, je to seveda pot v prepad. Nekatere stvari je enostavno treba narediti. In nekatere so verjetno enake tistim, ki bi jih svetovali evropski uradniki.
In zakaj bi jih svetovali evropski uradniki?

Ker jih v zadnjih 10 letih nismo bili sposobni narediti sami.
Pokazali smo, da smo v 8 mesecih sposobni narediti marsikaj in verjamem, da bomo to, kar smo zapisali, absolutno izvedli.

Zdravstvena reforma stoji, zdravstveni minister pa sedi v Mladiki na zunanjem ministrstvu. Sem vam zdi to pametno?
Strinjam se, zdravstvena reforma na žalost čaka že predolgo. Z njo se ministri ukvarjajo že skoraj 20 let. Na neki način sem razočarana, da je minister Gantar odstopil, pravzaprav še preden smo se reforme resno lotili, z argumentom, da zanjo nima podpore. O tem se z njim ali v usklajevanju s koalicijskimi partnerji pravzaprav še nismo niti začeli pogovarjati.

Ob odstopu je dejal, da ni imel vaše podpore.
Ne vem, zakaj. Res je, da smo se morali in smo se v zadnjih osmih mesecih ukvarjali predvsem s težavami, ki so bile včeraj na neki način razjasnjene. O težavah v zdravstvu smo se pogovarjali. Z intervencijskim zakonom smo storili nekaj korakov, nikakor pa ne tega, kar bi bilo treba. Ni pa res, da se znotraj koalicije ni našla rešitev. Zdravstvena reforma bo med prvimi, ki se jih bomo lotili v naslednjih dveh letih.

Popoldne sem bral, pogojno rečeno, svarilo vlade pred morebitnim začasnim zadržanjem Zakona o bančništvu. Na ustavnem sodišču je ta zakon in, gospa predsednica, ustavnega sodišča se ne svari.
Mislite, da sem ga svarila jaz?

Ne, pred morebitnimi škodljivimi posledicami ga je svarila vlada.
Mi smo na to dolžni opozoriti, saj so, konec koncev, odziv vlade na ustavno presojo tudi želeli. In to je vse.

Dva ministra sta bolj ali manj odšla sama. Dva ministra bosta sedela v državnem zboru. Nad obrambnim se zbirajo črni oblaki. Če se jim pridruži še kakšen, boste ob polovico vlade.
Če se ni bi ravno zdaj lotevali pisanja dodatka koalicijski pogodbi za naslednji dve leti, bi lahko izpraznjena ministrska mesta zapolnili hitro. A so se odločili, da bomo to opravili v paketu. Torej uskladili koalicijsko pogodbo za naslednji dve leti, saj je bila obstoječa, roko na srce, pisana za eno leto. Pred tem sem namreč dala obljubo, da bom šla po enem letu po zaupnico. Trenutna pogodba ima trajnost približno do marca. Treba jo je dopolniti in postaviti cilje za naslednji dve leti. Logično je, da je bolje ministre postaviti vzporedno s tem.

Ste prepričani, da bo finančni minister zmogel še gospodarski resor?
Prepričana sem, da bo zmogel.

Zakaj ste tako prepričani?
Ker je bančni del, ki mu je minister namenjal največ časa, v veliki meri za nami. Pred nami je razdolževanje podjetij in minister Čufer je bil že do zdaj zelo vpet v spremembe potrebne zakonodaje in prepričana sem, da bo ta mesec, največ mesec in pol, to zmogel.

Če sem malce zloben, saj ne boste v novi koalicijski pogodbi zapisali, da boste resorja združili, kajne?
Ne, za zdaj nimamo tega namena, čeprav sta morebiti res združljiva.

Na odziv investitorjev je treba čakati dlje kot nekaj dni. Pa vendarle: ali lahko pokažemo konkretne rezultate vaših nedavnih poti po Evropi in Rusiji?
Z mano se za mizami niso sklepali konkretni posli, ker si želimo, da bi vsi posli potekali maksimalno transparentno, sama pa sem že z odzivom podjetij in podjetnikov, ki so se teh investicijskih konferenc udeleževali, zelo zadovoljna. Velikokrat sem zelo presenečena, da imajo tujci o nas boljše mnenje, kot ga imamo sami.

Zakaj potem ne investirajo?
Saj investirajo. Ne moremo reči, da investicij ni. Dejstvo pa je, da se prejšnje vlade tega niso lotile tako intenzivno, kot mi. Znova pa poudarjam: dogovori se ne bodo sklepali z danes na jutri pod mizo, postopki bodo speljani transparentno. Iščemo strateške partnerje za primerno kupnino. To seveda traja nekaj časa, pri večjih podjetjih nekaj dlje, pri manjših bo šlo pa mogoče nekaj hitreje.

Toda ta transparentnost se v času zelo pozna. NKBM je že bil na seznamih za prodajo. Včeraj pa iz ust vladnih uradnikov slišimo, da naj bi bila ta prodaja zaključena v letih 2015 ali 2016?
Ta banka je na seznamu 15 podjetij za prodajo. Ko bomo našli primernega strateškega partnerja ... težko rečem, ali bo to v letu 2014 ali 15. Najprej je treba v naših bankah določene stvari končati, da se bomo sploh lahko začeli resno pogovarjati s kupci. Za vsa druga podjetja na tem seznamu, če pustimo banko ob strani, pa imamo načrt, da se stvari sklenejo v naslednjem letu.

Še dve standardni vprašanji za konec: boste posegli v socialne transferje?
Proračuna za leto 2014 in 2015 sta sprejeta in v njiju ni predvidenih posegov v socialne transferje.

Boste dvignili še kakšen davek?
Za zdaj je moja obljuba in zaveza, da ne.

Včeraj ste govorili o "domači trojki". Koga ste videli v tej vlogi? Poleg sebe, domnevam.
Guverner Jazbec, minister Čufer in jaz.