Britanski poslovni časnik Financial Times tako na svoji spletni strani piše, da so kapitalske potrebe osmih bank, ki znašajo 4,8 milijarde evrov, "višje od pričakovanj evropskih uradnikov", pri čemer pa časnik poudarja, da Slovenija vztraja, da ne bo potrebovala mednarodne pomoči, kar je pozdravil tudi šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem. FT sicer opozarja, da je dokapitalizacija treh bank v vrednosti treh milijard evrov "ravno še na stopnji zgornje meje sposobnosti države".

Poslovni spletni portal Bloomberg izpostavlja, da se je "tveganje Slovenije, da bo potrebovala zunanjo finančno pomoč", z objavo rezultatov obremenitvenih testov zmanjšalo. Državi je namreč uspelo zagotoviti okoli pet milijard evrov za rešitev bank, kar "več kot zadostuje za pokritje načrta za rešitev bank in spodbuditev zanimanja vlagateljev". Vlada bo za dokapitalizacijo bank v domači lasti in za okrepitev kapitala slabe banke potrošila skupaj okoli 3,6 milijarde evrov, še poroča Bloomberg in dodaja, da je bila pri pregledu slovenskih bank uporabljena strožja metoda kot pri dosedanjih pregledih in "podobna, kot jo bo Evropska centralna banka prihodnje leto uporabila pri pregledu 130 bank v območju evra".

Spiegel: Za osem milijard slabih kreditov
Nemški časnik Spiegel v uvodu poudarja, da slovenske banke "potrebujejo pomoč, vendar Evropski uniji za zdaj ne bo treba vskočiti", kar je zagotovil tudi evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn. "Banke male balkanske države imajo za osem milijard evrov slabih kreditov, kar je skoraj četrtina bruto domačega proizvoda te dvomilijonske države. Zato je Slovenija že nekaj časa veljala za kandidatko za evropsko pomoč. Slabih pet milijard evrov za banke pa po mnenju strokovnjakov predstavlja vsoto, ki jo lahko Slovenija zagotovi sama," še piše Spiegel.

Tudi nemški poslovni časnik Handelsblatt je zapisal, da je Slovenija, katere banke so obremenjene s slabimi krediti, dolgo veljala za naslednjo kandidatko za pomoč, informacija o rezultatih obremenitvenih testov pa je "poskrbela za olajšanje tudi na kapitalskih trgih". Država, ki jo pesti recesija, želi z vsemi silami preprečiti prošnjo za pomoč EU-ja, saj so s sredstvi iz rešilnega sklada povezane zahteve po reformah, je dodal časnik na svoji spletni strani. Levosredinska vlada se proti gospodarski krizi bojuje tudi s privatizacijo, potem ko je država do zdaj nadzirala okoli polovico gospodarstva.

Evropski "vzdih olajšanja"
Agencija Reuters piše, da se je ob objavljenih številkah iz EU-ja izvil "vzdih olajšanja", saj bi nov paket pomoči, ne glede na to, kako majhen bi bil, vrgel novo senco dvoma na trditve Unije, da je dolžniška kriza odvrnjena. Ob tem Reuters, ki izpostavlja, da bodo imetniki podrejenih obveznic izgubili vse, navaja komentar vodje raziskav za hitro razvijajoče se trge pri Standard Bank Timothyja Asha, da gre pri rezultatih obremenitvenih testov za "kredibilno številko", trgi pa bodo po njegovem mnenju olajšani, da je končno zdaj na mizi in da je realistična.

"Tudi če se lahko Slovenija zdaj izogne katastrofi, pa se še vedno spopada s podaljšano krizo gospodarstva, ki se je po letu 2008 skrčilo za 11 odstotkov," opozarja Reuters in dodaja, da bo reševanje bank "pomenilo nove valove šoka za gospodarstvo, ob tem da je brezposelnost že zdaj višja od 12 odstotkov".

Zahtevana donosnost na obveznice najnižja v 9 mesecih
Italijanska tiskovna agencija Ansa pa med drugim omenja, da je zahtevana donosnost na slovenske obveznice po objavi rezultatov padla na najnižjo vrednost v zadnjih devetih mesecih.

Avstrijska tiskovna agencija APA je precej pozornosti namenila potrebam po dokapitalizaciji slovenskih hčera avstrijskih bank Hypo Alpe Adria in Unicredit. Predstavnik Hypa Nikola Donig je za APA dejal, da so že sprejeli ukrepe, ki kapitalske potrebe banke znižujejo pod 100 milijonov evrov, z nadaljnjim prestrukturiranjem, ki že poteka, pa se bodo te še dodatno občutno znižale.

Hrvaška tiskovna agencija Hina pa je med drugim poudarila, da se bo bruto zadolženost Slovenije po napovedani dokapitalizaciji bank povečala na 75,6 odstotka BDP-ja, neto zadolženost pa na 68,5 odstotka. Kot so še zapisali pri agenciji, je premierka Alenka Bratušek v parlamentu poudarila, da je vlada dokazala, da se Slovenija lahko sama izvije iz težav. "Danes je dan, ko smo vam dokazali in pokazali, da znamo. In danes je dan, ko smo vam dokazali, da bo edina trojka v naši državi domača trojka," je dodala.

Živčno čakanje ... nato pa olajšanje
Gospodarski urednik pri časniku The Times Ian King je v svojem komentarju zapisal, da so v evroobmočju vsi živčno pričakovali rezultate testov, ti pa so nato prinesli olajšanje. Možnost, da bi morala Ljubljana seči v reševalni sklad Unije, je namreč pomenila grožnjo, da bi "spet podžgala krizo evroobmočja".

Francoski časnik Le Figaro pa omenja prihodnje izzive za državo - sprejetje zakona o prestrukturiranju dolgov močno zadolženih podjetij in privatizacijo bank in podjetij, ki so ostali javni. "Težka dediščina komunistične preteklosti iz nekdanje Jugoslavije," dodaja.

Da se je Slovenija rešila za las, je na spletu pisal tudi italijanski Il sole 24 ore. Če bi namreč kapitalske potrebe bank presegle pet milijard evrov, bi morala slovenska vlada zaprositi za pomoč, je ocenil Carlos Ortiz, ekonomist pri londonski izpostavi banke Unicredit.

Guardian bolj črnogled
Po drugi strani pa je britanski The Guardian v četrtek zvečer na spletni strani pisal, da kljub zagotovilom slovenskih oblasti, da bo država lahko sama pokrila kapitalske potrebe bank, možnost pomoči EU-ja ostaja. Po navedbah analitikov namreč omejene denarne zaloge in težave s pridobivanjem virov iz zasebnega sektorja sredi hude recesije pomenijo, da je pomoč EU-ja še vedno verjetna.