Janko Medja, prvi mož NLB-ja, je v uvodu poudaril, da bo NLB normalno posloval, varne pa so tudi vloge varčevalcev. "Pregled portfelja je pokazal 16,6 odstotka primanjkljaja kapitala glede na bilančno vsoto," je pojasnil. In ta primanjkljaj bo padel na davkoplačevalce.

Nekdanji prvi bančnik in finančni minister Mitja Gaspari pa je izpostavil, da že od začetka ni videl potrebe po pomoči trojke. "Je pa pritisk na domačo politiko, da začne ukrepati tam, kjer so težave najbolj akutne," je dejal. Opozoril je tudi, da se v središču Evrope že začenja kazati nov nepremičninski balon.
"Zelo zanimivo bo videti, kako bo ECB tam uveljavljal te zahteve po testiranjih kakovosti portfelja bank," je povedal.
Tožilec Jože Kozina pa je glede preiskav kaznivih dejanj v bankah izpostavil, da se največkrat govori o slabih terjatvah. "Vendar zame slaba terjatev še ni škoda, ta se pokaže šele ob odpisu terjatve. Tudi nastanek škode še ni protipravno dejanje in protipravno dejanje tudi še ni kaznivo dejanje. Tako da bodo ljudje razumeli, kaj bomo sploh preiskovali," je dejal.
Bo šel trg nepremičnin navzdol?
V nadaljevanju je Gaspari tudi izpostavil, da so po znanih podatkih revizorji v tem pregledu slovenskih bank pregledali več kot 170.000 ali 90 odstotkov vseh kreditnih map.
Na vprašanje, ali bo prenos nepremičnin na DUTB zamajal trg, je Medja dejal, da to lahko potrdi. Čeprav ima NLB le manjši del posojil zavarovanih z nepremičninami, pa lahko na nelikvidnem slovenskem trgu že manjša dodatna ponudba zamaje cene na trgu.
Glede komitentov, ki so navrtali največjo luknjo v bančni sistem, je bil izpostavljen seznam 50 podjetij, pri katerih je tožilec Kozina izpostavil neznane d. o. o., ki so imeli po več kot 10 milijonov evrov posojil in pri katerih je bila zanamka - v stečaju. Jasno je, da posojil niso porabili skladno z namenom, je dejal.
Med oddajo so govorili tudi o odpisu obveznic, izdanih od bank in kar je zahteval Bruselj. Gaspari je pojasnil, da se je to zgodilo postopoma. Če na Irskem oškodovanje lastnikov obveznic sploh ni bilo dovoljeno, je Slovenija zahteve direktive, ki še niti ni čisto usklajena, že prenesla v svoj pravni red na priporočilo EU-ja. Predstavljena je bila tudi zgodba varčevalke NLB-ja, ki ji je banka prodala za več kot 5.000 evrov obveznic, a jih zdaj ne bo več videla.

Kdo je v resnici stal za posojili?
O nesodelovanju z organi pregona je Medja v zadnji tretjini oddaje pojasnil, da so napačno interpretirali zakonodajo pri definiciji bančne tajnosti. Banka je to popravila in namerava organom dostaviti zahtevana gradiva v velikih količinah. Opomnil je, da ima banka iz tega naslova 200 primerov, ki so skupaj vredni 2,5 milijarde evrov.
Pojasnil je, da imajo vsa imena, kdo je kaj podpisal in kdo je sedel v kreditnih odborih. Vprašanje pa je, ali se bo v prihodnosti pokazalo, da je delegiral kdo od zunaj.