DZ je z 52 glasovi za in osmimi proti izglasoval zakon o dostopnosti in uporabi gradiva o osamosvojitvi, vojni za Slovenijo in trgovini z orožjem. Zakonu so nasprotovali poslanci NSi-ja, v SDS-u so bili vzdržani. Predlog zakona o zagotavljanju prostega dostopa do dokumentov o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem in opremo v letih 1991–1994 je v DZ sredi decembra vložila trojica poslancev Svobode s prvopodpisanim Martinom Premkom. Z njim so želeli omogočiti javnosti seznanitev z gradivom oziroma z vsemi okoliščinami procesa osamosvajanja, vojne za Slovenijo in trgovine z orožjem ter ravnanji nosilcev javnih funkcij in drugih posameznikov, ki so pri tem sodelovali.

A so predlog po številnih pripombah sredi marca na pristojnem odboru korenito spremenili, vključno z naslovom zakona. Tako med drugim ni več oznake nedovoljena trgovina, do katere so bili kritični tako v zakonodajno-pravni službi DZ-ja kot tudi v opoziciji.

Po mnenju predlagateljev imajo državljani pravico vedeti, kaj se je dogajalo med osamosvojitveno vojno, v času osamosvojitve in po osamosvojitveni vojni.

Odprtje dokumentov o tranzitu in prodaji orožja

Predlog določa, da se s tem zakonom zagotovi uporaba gradiva z namenom, da se omogoči seznanitev javnosti z vsemi okoliščinami procesa osamosvajanja, vojne za Slovenijo in trgovine z orožjem ter ravnanji nosilcev javnih funkcij v državnih organih in drugih posameznikov, ki so pri tem sodelovali. In sicer gre za priprave na osamosvojitev in potek vojne za Slovenijo ter uvoz, izvoz, tranzit, prodajo in posredništvo v prometu z vojaškim orožjem in opremo, ki sta ga izvajali Socialistična republika Slovenija in Republika Slovenija v svojem imenu in za svoj račun do 31. decembra 1994.

Predlog navaja, kateri so državni organi, ki razpolagajo z omenjenim gradivom, in kateri dokumenti štejejo kot dokumentarno gradivo. Obenem določa tudi, da se ne glede na predpise, ki urejajo varstvo tajnih podatkov in varstvo arhivskega gradiva, v navedenih dokumentih prekliče tajnost podatkov oz. rok nedostopnosti zaradi varstva tajnih podatkov.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin v drugi obravnavi zakona so marca na seji podporo predlogu zakona napovedali v koalicijskih Svobodi, SD-ju in Levici, v opozicijskih SDS-u in NSi-ju pa so podporo pogojevali s sprejetjem dopolnila SDS-a, po katerem bi bili dostopni tudi dokumenti o trgovini z orožjem pred osamosvojitveno vojno, in sicer v obdobju od 9. maja 1945 do 31. decembra 1994. Omenjenega dopolnila DZ v drugi obravnavi ni sprejel.

So pa poslanci marca sprejeli več dopolnil Svobode, med drugim, da se rok za predajo arhivskega gradiva podaljšuje iz osemnajstih mesecev na štiri leta, rok za pripravo pisnih navodil za odbiro arhivskega gradiva pa se podaljšuje na dve leti. Pred današnjim glasovanjem je DZ sicer sprejel še uskladitveno dopolnilo, saj po opozorilu zakonodajno-pravne službe zakon po sprejetih dopolnilih ni bil usklajen.

Poslanci potrdili spremembe na področju zaposlovanja tujcev

Poslanci so danes z 52 oz. 51 glasovi za in 31 glasovi proti podprli tudi noveli zakonov o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev ter o tujcih, ki rahljata pogoje za prihod visokokvalificirane tuje delovne sile. Uvaja se tudi sezonsko delo tujcev v turizmu in gostinstvu.

Novela zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev v slovenski pravni red prenaša t. i. prenovitveno direktivo, ki je namenjena privabljanju visoko kvalificiranih delavcev iz tretjih držav. To med drugim zagotavlja z olajšanima sistemoma mobilnosti med državami članicami EU-ja ter ocenjevanja in potrjevanja visoke poklicne usposobljenosti za namene izdajanja modre karte EU-ja, pa tudi s priznavanjem poklicnih izkušenj.

Sorodna novica Podpora zakonoma za lažje zaposlovanje tujcev, opozicija je bila proti

Prinaša še nekatere druge rešitve, predvsem v smeri zaščite tujih delavcev. Po novem bo tako za izdajo soglasja za zaposlitev dodan nov pogoj, to je, da delodajalec pred tem ni odpuščal delavcev iz poslovnih razlogov. Prav tako bo uvedena nova evidenca delodajalcev, pravnomočno kaznovanih za prekrške delovne zakonodaje, ki naj bi ne le tujim, temveč tudi domačim delavcem omogočila seznanitev s kršitelji.

Zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, predvsem v poletnih in zimskih mesecih, novela uvaja tudi sezonsko delo tujcev v turizmu in gostinstvu, ki pa se bo lahko opravljalo le na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Novela zakona o tujcih, ki se prav tako usklajuje s prenovitveno direktivo, medtem prinaša še dovoljenje za začasno prebivanje za digitalne nomade in hitro izvedbo postopkov za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi interesa države.

Tujcem, ki jim je bila zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito, pred iztekom roka za prostovoljni odhod iz Slovenije omogoča vložitev prošnje za izdajo prvega enotnega dovoljenja, a pod določenimi pogoji, med drugim, da so so bili aktivno vključeni na trg dela vsaj šest mesecev. Opredeljeni so tudi ukrepi za optimizacijo postopkov na upravnih enotah ter vročanje odločb tujcem tudi neposredno na naslovu prebivališča v tujini ali po elektronski poti.

Odpravlja tudi ugotovljene ustavne neskladnosti 79. člena zakona, ki se nanaša na preizkus utemeljenosti omejitve gibanja tujcem.

DZ je z 49 glasovi za sprejel dopolnilo koalicije, da se rok, v katerem mora ministrstvo za notranje zadeve pripraviti vse potrebno za tehnične rešitve oz. za nadgradnjo registrov, postavi pri štirih mesecih. Vlada je sicer neuspešno predlagala šestmesečni rok, saj je ministrstvo opozorilo, da je krajši rok od šestih mesecev neizvedljiv.

DZ sprejel zakon o javnih uslužbencih, ki prinaša center za kadre

Poslanci so na izredni seji s 44 glasovi za, štirimi proti in šestimi vzdržanimi sprejeli tudi zakon o javnih uslužbencih. Po besedah ministra za javno upravo Franca Propsa gre za sistemski zakon področja, ki se vsebinsko ni spreminjalo od leta 2005. Zakon odpravlja dolgotrajne postopke zaposlovanja, nepreglednost natečajev ter težave pri pridobivanju ustreznega kadra, je zagotovil.

V ta namen zakon predvideva ustanovitev centra za kadre, ki bo deloval znotraj ministrstva za javno upravo. Center bo prevzel prvi del izbirnega postopka za zaposlitev v javni upravi, torej objavil javni natečaj, sprejel prijave in preveril izpolnjevanja pogojev, skrbel bo za preizkus osnove poznavanja državne ureditve in presojo temeljnih kompetenc.

Celoten postopek od prijave, preverjanja pogojev in rezultatov preizkusov bo digitaliziran. Informacijska rešitev pa bo zagotavljala samodejno preverjanje popolnosti vlog, zato teh ne bo treba dopolnjevati.

Razdrobljenost postopkov po ministrovih navedbah povzroča neenake pogoje za kandidate, podvajanje dela in neučinkovitost. "Predlagana rešitev bo poenotila te postopke, kar bo pomenilo večjo objektivnost, preglednost in primerljivost rezultatov," je prepričan Props.
Uspešni kandidati bodo napredovali v drugi del postopka, kjer bo pristojni organ še vedno sam izbral najprimernejšega kandidata. Postopki se bodo tako pohitrili, ob tem pa bodo organi ohranili avtonomijo pri izbiri kadrov.

Organi z lastnimi specifičnimi postopki, kot so policija, vojska in obveščevalne službe pa ostajajo izvzeti iz tega zakona, tudi zaposlitve uradnikov za določen čas in strokovno tehnična delovna mesta bodo še naprej v domeni posameznih organov.

Prehod na novi sistem bo potekal postopoma med 1. januarjem in 30. junijem 2026, je še navedel minister.

Soglasje DZ-ja okrepitvi nadzora nad spoštovanjem delovnega časa voznikov

DZ je danes s 53 glasovi za in nobenim proti potrdil tudi novelo zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih. Z njim se po zagotovilih ministrstva za infrastrukturo povečuje nadzor nad spoštovanjem delovnega časa in obveznih počitkov poklicnih voznikov.

Novela v pravni red prenaša evropski mobilnostni paket iz leta 2020, s katerim je Evropska komisija dopolnila pravila o časih vožnje, odmorih in počitkih poklicnih voznikov. Prav tako uvaja uporabo pametnih tahografov, ki so od avgusta lani obvezni pri opravljanju mednarodnih cestnih prevozov.

Po njej morajo vsi delodajalci za zaposlene voditi evidenco o izrabi delovnega časa, s spremembami pa se jasneje določa, da se vanjo dodatno vpisujejo tudi podatki iz tahografov. "V nadzorih se namreč ugotavlja, da so vozniki pogosto plačani na osnovi prevožene razdalje in ne na osnovi opravljenega dela, ki ga zabeležijo s pomočjo tahografa," je povedal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh.

Tako dopolnjeno evidenco z vsemi aktivnostmi poklicnega voznika bodo morali delodajalci uporabiti za izračun plač, služila pa bo tudi kot osnova za izvedbo temeljitega nadzora na sedežu podjetja. "Plače bodo morale biti obračunane na osnovi opravljenega dela, in ne na osnovi prevoženih kilometrov," je v obravnavi predloga v DZ poudaril Rajh.

Uporaba tahografa bo po novem obvezna še v nekaterih vozilih, kjer doslej ni bila, kot so vozila za odvažanje mleka in prevoz živih živali s kmetij ter vozila za dostavo sveže betonske mešanice. "Spremembo smo uvedli, ker se je v praksi izkazalo, da vozniki teh vozil ne zapisujejo ustrezno podatkov o opravljenem delu," je dejal Rajh. S tahografom bodo morali biti opremljeni tudi tovornjaki in avtobusi za učenje vožnje ter opravljanje vozniškega izpita.

Z novelo zakona se določa, da pravila glede polnega delovnega časa, časa nadurnega dela, načina razporejanja delovnega časa in plačila za čas odmora med dnevnim delom ureja zakon o delovnih razmerjih.

Predlog medijskega zakona gre v tretjo obravnavo

Poslanci so kar nekaj zakonov poslali v nadaljnjo obravnavo. DZ je z 52 glasovi za in nobenim proti sklenil, da vlada pripravi predlog zakona o medijih za tretjo obravnavo, ki bo na naslednji seji DZ-ja. Predloga, da bi bila tretja obravnava že na tokratni seji, namreč niso sprejeli. Predlog zakona med drugim prvič predvideva državne pomoči za medijsko panogo, omogoča pa tudi pregled nad medijskim lastništvom.

Sorodna novica Medijski zakon: Opozicija bi z dopolnili črtala pomoč medijem in vključitev vplivnežev med medije

Predlog ob tem preprečuje medijske koncentracije, ki bistveno zmanjšujejo medijsko pluralnost ali uredniško avtonomijo. Za oceno koncentracij bo pristojna Agencija za varstvo konkurence. V prenovljenem razvidu medijev bodo objavljeni aktualni podatki o medijskih lastnikih. Predlog pa določa tudi označevanje vsebin, ki jih je naredila umetna inteligenca.

Opredeljuje finančno podporo za digitalni prehod tiskanih medijev in za digitalne medije. Finančne podpore za digitalni prehod tiskanih medijev pa ne morejo prejeti brezplačniki, občinska glasila in publikacije, namenjene posameznim poklicem, panogam ali političnim strankam. Finančne podpore za digitalne medije medtem poleg občinskih glasil ne morejo prejeti digitalni mediji, namenjeni posameznim poklicem, panogam ali političnim strankam, pa tudi ne spletna mesta tiskanih medijev ter radijskih in televizijskih programov.

Finančne podpore ne morejo pridobiti izdajatelji, ki so javni subjekti ali so subjekti pod prevladujočim vplivom javnih subjektov, izdajatelji, ki so politične stranke ali pa so te neposredni ali posredni lastnik ali ustanovitelj izdajatelja, pa tudi ne izdajatelji, katerih odgovorni uredniki ali osebe, ki so jih nadomeščale, so bili v zadnjih dveh letih pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti, določa predlog.

Hkrati prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva in ščuvanje k storitvi terorističnih kaznivih dejanj. Zagrožena globa za pravno osebo, ki v mediju spodbuja nasilje ali sovraštvo do skupine oseb ali člana take skupine denimo na podlagi političnega ali drugega mnenja, je od 2000 do 20.000 evrov.

DZ je sprejel tudi nekaj koalicijskih dopolnil. Dopolnil, ki so jih vložili v SDS-u, v NSi-ju in v poslanski skupini nepovezanih poslancev, pa niso podprli. V SDS-u so želeli z enim od dopolnil denimo doseči, da inšpektorat za kulturo in medije ne bi opravljal nadzora nad izvajanjem 53. člena, ki prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva in ščuvanje k storitvi terorističnih kaznivih dejanj. Kot so v SDS-u dejali na seji DZ-ja v četrtek, je takšen nadzor naloga sodišča, ne pa inšpektorata, ki deluje v okviru ministrstva za kulturo.

Zakonska predloga NSi-ja za reševanje romskih vprašanj s področja sociale v nadaljnjo obravnavo

Poslanci so danes ocenili, da sta predloga novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki so jih za ureditev romskih vprašanj vložili v NSi-ju, primerna za nadaljnjo obravnavo. Predloga bodo obravnavali na odboru DZ-ja za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih je podprlo 45 poslancev, 37 pa jih je bilo proti. Predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih je medtem podprlo 49 poslancev, 31 jih je bilo proti.

V NSi-ju predlagajo, da se otroški dodatek namesto v denarju dodeli v materialni obliki, če Inšpektorat RS za šolstvo z odločbo o prekrškovnem postopku ugotovi, da učenec iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje pouka ali drugih dejavnosti v okviru obveznega programa osnovne šole in o tem obvesti socialni center.

Če otrok po zaključku osnovne šole ne nadaljuje izobraževanje v srednji šoli oziroma v programu, s katerim bi dobil višjo raven kvalifikacije, so predlagali, da se znesek otroškega dodatka zniža za tretjino, ki je namenjena izobraževanju. Še vedno pa so starši upravičeni do dveh tretjin zneska otroškega dodatka, ki je namenjen preživljanju in vzgoji otrok. Učencem s posebnimi potrebami se znesek otroškega dodatka izplačuje v celoti, je v četrtek pojasnila Vida Čadonič Špelič (NSi).

S predlogom novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih v NSi-ju želijo, da se socialna pomoč tri mesece obvezno izplačuje v materialni obliki, če otrok iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje pouka osnovne šole in ima upravičenec zapadel dolg do izvajalca gospodarske javne službe ali vzgojno-izobraževalnega zavoda.

Za celostno obravnavo upravičencev so prav tako predlagali, da se z njihovim soglasjem omogoča izmenjevanje podatkov med centri za socialno delo, zavodom za zaposlovanje ter izvajalci socialnovarstvenih programov o tem, ali je upravičenec vključen v storitve in programe ter druge oblike pomoči, je dejala Čadonič Špelič.

Predlogoma so v četrtkovi razpravi napovedali podporo v poslanskih skupinah nepovezanih poslancev, NSi-ju, SDS-u in SD-ju, nasprotovali pa so jima v Levici in Svobodi.

Predloga dveh novel sta del paketa zakonskih predlogov, povezanih z romskimi vprašanji, ki so jih v NSi-ju februarja letos znova vložili v parlamentarno proceduro. DZ je lani jeseni že zavrnil prvi paket zakonskih predlogov NSi-ja, povezanih z romskimi vprašanji. Oba paketa temeljita na svežnju zakonov, ki jih je v DZ vložila že skupina županov občin jugovzhodne Slovenije in Posavja, a jih je DZ zavrnil.

DZ dokončno o zakonu o medicinskih pripomočkih na naslednji seji

Poslanci so danes sprejeli dopolnilo koalicijskih poslanskih skupin k predlogu zakona o medicinskih pripomočkih, končno glasovanje o predlogu pa bodo opravili na naslednji seji. Predlog med drugim distributerjem in prodajalcem medicinskih pripomočkov prinaša obveznost zagotavljanja kakovosti pripomočkov in njihovo skladnost z evropsko zakonodajo.

Vladni predlog zakona, ki nadgrajuje evropski regulatorni okvir, sicer določa rešitve za zagotavljanje varnih, kakovostnih in skladnih pripomočkov na trgu RS. Cilj predloga je preprečiti, da bi bili na trgu ponarejeni ali manj kakovostni medicinski pripomočki, je zapisano v obrazložitvi predloga.

Zakon ob tem predvideva vzpostavitev informacijskega sistema. V njem bo mogoče razbrati vrste posameznih medicinskih pripomočkov. Če bi se naknadno ugotovilo, da je z medicinskim pripomočkom kar koli narobe, bo sledljivost zagotovljena, bolniku pa bodo pripomoček v najkrajšem možnem času zamenjali. Sistem bo omogočal tudi povezljivost z evropsko podatkovno zbirko za medicinske pripomočke Eudamed. Večino določb predloga zakona bo izvajala Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).

Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstveni dejavnosti v tretjo obravnavo

Poslanci so danes zaključili tudi drugo obravnavo predloga zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu. Sprejeli so koalicijsko dopolnilo, s katerim so opravljanje reguliranega poklica vabljenega zdravnika razširili na vse ravni v mreži, če ni mogoče zagotoviti neprekinjenega zdravstvenega varstva. Dokončno bodo o zakonu odločali na naslednji seji.

Cilj vladnega predloga zakona je, da se postopki zaposlovanja tujih zdravstvenih delavcev poenotijo, celostno uredijo v enem predpisu ter vodijo pri ministrstvu za zdravje.
Trenutne razmere v zdravstveni dejavnosti v Sloveniji namreč zahtevajo ukrepanje in zagotovitev temeljnih pogojev za lažje zaposlovanje tujih zdravstvenih delavcev v zdravstveni dejavnosti, s čimer bi vsaj do neke mere rešili potrebe po zdravstvenih storitvah in zdravstvenih delavcih, je na seji pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Področje priznavanja poklicnih kvalifikacij je sedaj razpršeno v več pravnih podlagah na neenoten način za posamezne poklicne skupine v zdravstvu. Cilj zakona je, da se postopki priznavanja poklicnih kvalifikacij poenotijo in celostno uredijo v enem predpisu in se vodijo pri enem organu na ministrstvu za zdravje, kar bo privedlo do lažjega, hitrejšega in bolj ekonomsko racionalnega postopka, je pojasnila.

Po zakonu se bo znanje slovenskega jezika preverjalo v zaključni fazi postopka še preden kandidat samostojno vstopi na trg dela in ne bo več pogoj za začetek postopka. Znanje slovenskega jezika se bo tako preverilo pred samostojnim opravljanjem dela, torej pred pridobitvijo licence, vpisom v register oziroma pred pridobitvijo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije. Predlog uvaja do največ šestmesečno usposabljanje pri ponudniku zaposlitve z namenom hitrejšega vključevanja v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje v Sloveniji.

Predlog novele pokojninskega zakona NSi-ja končal parlamentarno pot

DZ je s 34 glasovi za in 48 glasovi proti odločil, da predlog novele pokojninskega zakona, ki so ga vložili v NSi-ju, ni primeren za nadaljnjo obravnavo, s čimer je ta končal zakonodajno pot. Predlog, ki so ga podprli tudi drugi opozicijski poslanci, koalicijski pa ne, je predvidel možnost prejemanja polne pokojnine zaposlenim za polni delovni čas. Poslanci NSi-ja so v noveli predlagali tudi dvig zagotovljene starostne, invalidske in vdovske pokojnine na 820 evrov, dvig odmernega odstotka najnižjih pokojnin z 29,5 na 32 odstotkov ter dvig odmernega odstotka najnižjih invalidskih in kmečkih pokojnin z 41 na 44 odstotkov.

DZ izvolil Tineta Novaka za podpredsednika Knovsa

Kolegij predsednice DZ-ja je prejšnji četrtek potrdil sklep, ki je določil mesta, ki jih bodo v delovnih telesih DZ-ja zasedli člani poslanske skupine nepovezanih poslancev. Mesto v komisiji DZ-ja za nadzor javnih financ je pripadlo poslanki poslanske skupine nepovezanih poslancev Evi Irgl, mesto v Knovsu pa poslancu poslanske skupine nepovezanih poslancev Tinetu Novaku v okviru mandatno volilnih zadev na današnji seji moral potrditi še DZ-ju.

Obe mesti je nepovezanim poslancem iz vrst Demokratov odstopila stranka NSi.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar je v dopisu predsednici DZ-ja Urški Klakočar Zupančič poudaril, da so sprejeli samo ti dve mesti, ker so edino v NSi-ju "v celotnem postopku dogovarjanja igrali v duhu fair playa". Ostalim poslanskim skupinam pa je očital, da so prelomile dogovor ter da so imele "očitno težave s predlaganjem mest v delovnih telesih".

Po odhodu treh poslancev iz SDS-a, tudi Logarja in Irgl, ima namreč SDS v delovnih telesih DZ-ja presežna mesta. Po Logarjevem mnenju pa bi bila "najbolj logična rešitev dodelitev teh mest nazaj". A stranka SDS v razpravi o ponovni razdelitvi mest ni sodelovala.

V poslanski skupini Svoboda pa so jim ponudili mesta v komisiji DZ-ja za peticije, človekove pravice in enake možnosti, v komisiji DZ-ja za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in odboru DZ-ja za zadeve EU-ja. A so jih v poslanski skupini nepovezanih zavrnili. V Svobodi pa so bili razočarani nad tem, da so v poslanski skupini nepovezanih ocenili, da so jim ponudili "drugorazredna delovna telesa".

Po informacijah STA-ja se je Logar s Svobodo dogovarjal tudi za mesto v odboru DZ-ju za zunanjo politiko. Po besedah namestnika vodje poslanske skupine Svoboda Lenarta Žavbija pa je "na koncu prevladal argument, da so trenutne zunanjepolitične razmere prepomembne, da bi kakršno koli mesto tukaj dajali stran".