Vlada je sprejela seznam prednostnih infrastrukturnih projektov, ki bodo imeli prednostno obravnavo pri pristojnih organih, tudi v primeru upravnih sporov zoper upravne akte. S tem želi vlada v čim večji meri pomagati pri zagonu gospodarstva po epidemiji. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal okoljski minister Andrej Vizjak, sprejeti sklep zajema 187 investicij v skupni vrednosti 7,7 milijarde evrov.

Kot je naštel Vizjak, gre za 22 projektov na področju okolja v vrednosti 310 milijonov evrov, 19 projektov s področja energetike v vrednosti 650 milijonov evrov, veliko število projektov s področja prometa v skupni vrednosti 4,5 milijarde evrov, dve milijardi pa bosta namenjeni projektom za regionalni razvoj, kjer so združene investicije v zdravstvo, šolstvo, kulturo in druga področja.

"Zagon investicijskega cikla v Sloveniji pomeni ohranjanje, pa tudi nova delovna mesta," je ob tem povedal minister in pojasnil, da gre za prvi seznam, ki je "živ" in ga bo vlada osveževala, prvič še pred počitnicami.

Kot je pojasnil Vizjak, je osnovni namen tega zakona in seznama pospešitev začetka izvedbe tistih projektov, ki so pripravljeni na izvedbo in stojijo predvsem zaradi birokratskih zapletov na uradih in ministrstvih. Po ministrovih besedah gre tudi za pomembno sporočilo gospodarstvu, da si vlada prizadeva in želi spodbujati investicijski cikel in da so v Sloveniji "zaželeni vsi, ki želijo vlagati v okoljsko sprejemljive projekte, ki želijo nadaljnji razvoj države na slehernem področju – okolja, prometne infrastrukture, zdravstva, energetike in gospodarstva".

"Sprejemanje odločitev, ne njihovo odlaganje"

Prioriteta projektov bo določena glede na izvedljivost projektov in na zaprtost finančne konstrukcije, je napovedal Vizjak. Koordinacijska skupina, ki bo odločala o tem, je že formirana, minister Vizjak je namreč že sopodpisal sklep o njeni ustanovitvi. "Ta koordinacijska skupina bo začela delo v prihodnjih dneh, začela bo projekte, ki so najbližje izvedbi. Na podlagi te stopnje izvedljivosti bo sestavila sezname. Verjamem, da jo čaka zahtevno delo. Koordinacijska skupina bo sestavljena iz ključnih ljudi iz tistih agencij, zavodov in uradov, ki so ključni pri pridobivanju dovoljenj," je dejal Vizjak in med drugimi naštel Arso in Zavod RS za varstvo narave. Kot je dodal, bodo na sestankih navzoči tudi predstavniki investitorjev.

Na seznamu tudi projekti, ki so financirani iz zasebnih virov

Na seznamu namreč niso zgolj projekti, ki so financirani iz javnih sredstev, temveč tudi tisti, ki so financirani iz zasebnih virov. "Zelo veliko pa računamo tudi na sklad za obnovo, ki se še konsolidira in oblikuje ter bo lahko vir za marsikateri projekt," je dejal.

"Prepričan sem, da bo tak način dela – promptno usklajevanje odprtih vprašanj, sprejemanje odločitev, ne pa njihovo odlaganje – pripomogel k temu, da se bodo postopki časovno prepolovili ali pa celo več. Imamo postopke, ki trajajo pet ali več let, pri čemer bi lahko bili končani v pol leta ali letu dni," je dejal Vizjak in dodal, da bodo po njegovem mnenju na hitrejšo izvedbo vplivale tudi spremembe vodstva v številnih institucijah, ki so pomembne pri pridobivanju dovoljenj. To bo po njegovih navedbah vodilo k manj birokratskemu vedenju znotraj teh uradov.

"Zelo pomembno je, da gre za več prioritet, ki jih bo določila posebna koordinacijska skupina. Prioritete so vezane predvsem na izvedljivost projektov in zaprtost finančne konstrukcije," je povedal minister za okolje in dodal, da ne ne gre samo za projekte, ki so financirani iz javnih virov, temveč tudi tiste, ki so financirani iz zasebnih virov. "Zelo računamo tudi na sklad za obnovo, ki se še formira in bo lahko vir za marsikateri vir na področju zdravstva, domske oskrbe in podobno," je dejal Vizjak. Pojasnil je, da so nekateri projekti pripravljeni na takojšnji začetek, drugi pa so šele v fazi umestitve v prostor.

Na seznamu je NEK 2, ne pa tudi kanalizacijski kanal C0

Na seznamu je med drugim projekt NEK 2, za katerega je Vizjak pojasnil, da je bil na seznam državno pomembnih projektov uvrščen že leta 2006, na tem seznamu pa je, "ker je končno treba začeti postopke umeščanja v prostor". Prav tako je vključena kopica projektov, ki so potrebni sistemsko, ne interventno, in sicer s področja domske oskrbe, gradnje stanovanj, vodooskrbe, poplavne varnosti ... "Vse to so sistemski problemi, za katere pa vidimo, da lahko z njihovo pospešitvijo interventno pomagamo okrevanju gospodarstva," je dejal Vizjak.

Ni pa vlada na seznam uvrstila projekta kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani, za katerega je minister pojasnil, da ga je treba izpeljati po zakoniti poti, če pa to ni mogoče, pa je treba najti odgovorne za to, zakaj so silili s projektom tako daleč, da se je zataknil. Projekt je, kot je pojasnil, trenutno na Agenciji RS za okolje in prostor v predhodnem postopku glede potrebnosti pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. Vizjak meni, da bo postopek v kratkem končan in bo investitor vedel, kako naprej.

Od HE Mokrice do nadgradnje cestnega, železniškega prometa, vodovodov

Na seznamu sicer najdemo tudi HE Mokrice, pa odlagališče za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke, številne (nad)gradnje obvoznic, hitrih in avtocest, (tudi ljubljanskega cestnega obroča, vzpostavitev tretjega pasu itd.), železniških prog (Maribor–Šentilj, Celje–Zidani Most, Ljubljana–Jesenice, dvotirnost dolenjske proge, drugi tir Divača–Koper) in številnih železniških postaj, vključno z ljubljansko oz. potniškim centrom v prestolnici.

Investicije so napovedane tudi v vodovode, vodne zadrževalnike, urejanja protipoplavnih območij, obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri, ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kraškega območja itd.

Med regionalnimi projekti velja izpostaviti NUK 2, novo sodno stavbo v Ljubljani, reševanje prostorske problematike v ljubljanskih zaporih, gradnje številnih stanovanjskih sosesk v Ljubljani, Kranju, Mariboru, na Jesenicah, v Novi Gorici, Ivančni Gorici, pa tudi prenovo ljubljanske infekcijske in nadomestno gradnjo mariborske infekcijske klinike.

Več domov za starejše, lesni centri, prenova SNG-ja Drama Ljubljana

Med projekti je tudi izgradnja domov za starejše občane oz. investicije v infrastrukturo, namenjeno izvajanju dnevnih oblik varstva oz. začasnih namestitev za starejše oziroma vzpostavitev stanovanjskih skupin, pa tudi celovita prenova SNG-ja Drama Ljubljana in več lesnih centrov.