Kritiki domače borze bi verjetno rekli: nič čudnega, saj imamo direktorje, ki jim je malo mar za delničarje in bolj skrbijo za svojo korist, in da je Ljubljanska borza tako neprepoznavna, da je tujih vlagateljev zelo malo. Borzni posredniki pa na zadnji dan tretjega četrtletja niso le spremljali kriminalistične preiskave na domu Boška Šrota in Igorja Bavčarja, ampak tudi precej dejavno trgovali, saj je promet s petimi delnicami presegel 100 tisoč evrov.

Telekom ustavila meja 150 evrov
Daleč spredaj po prometu ostaja Krka, ki je ob 1,27 milijona evrov prometa porasla za skoraj tretjino odstotka. Na koncu je bila cena 72,1 evra. Odstotek dražje so delnice Petrola, Mercatorja in Nove KBM, medtem ko so v standardni kotaciji za tri odstotke poskočile delnice Zavarovalnice Triglav in Pivovarne Laško. Med prometnejšimi delnicami se je pocenil le Telekom, ki pa pod 150 evrov le ni zdrsnil. Slovenski borzni indeks (4.301 točk) se je zvišal drugič zapored, tokrat za 0,65 odstotka.

Tečaji najprometnejših delnic:

Nizek promet, visoka volatilnost
Po optimističnem ponedeljku so v ZDA delnice v torek izgubljale, potem ko je bil objavljen podatek o presenetljivem padcu potrošniškega zaupanja. Na predzadnji dan četrtletja je bil promet nizek, volatilnost pa precej velika. Dow Jones (9.742 točk) je na koncu izgubil 0,42 odstotka. Širši indeks S & P 500 je v tem četrtletju že za 15,4 odstotka v plusu in očitno bo to najboljše trimesečje po letu 1998.

Zlato spet nad magično mejo
Še višjo rast je imela Evropa, ki bo zdaj upala, da bodo poslovni rezultati tretjega četrtletja tako spodbudni, kot so bili v drugem četrtletju. Indeks FTSEurofirst 300 je 18 odstotkov višje kot 30. junija. V torek je bil njegov pribitek 0,2-odstoten. Največ so pridobile banke, saj namerava BNP Paribas izpeljati dokapitalizacijo v višini 4,3 milijarde evrov in s tem vrniti državno pomoč, ki jo je dobila med najhujšo krizo. Zlato je spet preseglo mejo 1.000 dolarjev, cena lahke nafte pa je bila ob 14. uri 67,50 dolarja.


T. O.