Vsaka stojnica v Ljubljani je imela v zadnjih dneh več prometa, kot ga je bilo z Gorenjem v ponedeljek - le 190 lotov v skupni vrednosti 2.500 evrov je zamenjalo lastnika. V letu 2010 so Gorenjeve delnice pridobile 8,7 odstotka in so bile poleg Mercatorja (+2,9 %) edine v prvi kotaciji, ki so leto končale višje, kot so ga začele.

Po jutru se dan ne pozna vedno
Da so bili borzniki z mislimi še bolj pri novoletnih praznikih kot pri trgovanju, dokazuje tudi promet s Krko, ki ga je bilo le za dobrih 250 tisoč evrov. Njena cena je zdrsnila na 62,60 evra. Krka je po novembrski skupščini za sklad lastnih delnic namenila 2,2 milijona evrov. Le malenkost manj prometa je bilo s Telekomom, katerega cena je ostala 86 evrov. Indeks SBI TOP (849 točk) je izgubil 0,12 odstotka. Uvodni dan leta vsaj v prejšnjih dveh letih ni bil dober napovednik tistega, kar se je dogajalo v naslednjih 12 mesecih. Leta 2009 je SBI TOP na prvi trgovalni dan leta padel, pa se je potem do konca leta povzpel za 15 odstotkov. Lani se je leto začelo za 1,73-odstotnim pribitkom indeksa SBI TOP, toda nato je do konca decembra elitni slovenski indeks upadel za 15 odstotkov.

Lanske spremembe tečajev delnic v prvi kotaciji:

Deutsche Telekom ima konkurenco
Na vodilnih evropskih borzah se je leto začelo spodbudno. Frankfurtski indeks DAX30 je pridobil odstotek in pol in s tem v trenutku nadoknadil tisto, kar je izgubil na zadnji dan lanskega. Njegova vrednost je spet nad 7.000 točkami. Po rasti so dopoldne izstopale delnice avtomobilskih podjetij. Pridobivale so tudi delnice Deutsche Telekoma, čeprav naj bi imelo podjetje precej težav v boju za Telekom Srbije. Do zdaj je Deutsche Telekom veljal za glavnega favorita za prevzem, vendar sta željo po prevzemu srbskega telekoma pokazala tudi milijarderja Mehičan Carlos Slim in Rus Mihail Fridman.

Srebro na 30-letnem vrhu
Analitiki za razvite delniške trge napovedujejo volatilno leto, v katerem bodo še naprej v ospredju težave zadolženih evropskih držav. Po poti Grčije in Irske, ki sta se pred bankrotom rešili z obsežno mednarodno pomočjo, utegne iti še Španija, vendar pa povpraševanje po španskih vladnih obveznicah vseeno ostaja solidno. Na pomoč je priskočila tudi Kitajska: podpredsednik vlade je za časnik El Pais povedal, da Kitajska zaupa španskemu finančnemu sistemu in bo še naprej sodelovala v avkcijah državnih obveznic. Vrednost evra je 1,334 dolarja, cena lahke nafte pa se je zavihtela nad 92 dolarjev. Zlato ostaja v območju zgodovinskega vrha (vredno je okrog 1.420 dolarjev), še naprej se draži tudi srebro. Cena je presegla 31 dolarjev, kar je največ v zadnjih 30 letih.