Že zdaj je zakon glede okoljske odgovornosti "dobro napisan". "A eno je, kaj imamo zapisano v zakonih, drugo pa, kako se zakoni izvajajo in kako se nadzira njihovo izvajanje," je na konferenci o okoljski odgovornosti v okviru projekta Ecolex Life v Ljubljani dejal minister za okolje Simon Zajc.

"Kar zadeva okoljsko odgovornost in okoljsko zakonodajo na splošno, je razkorak med dobro zapisanimi zakoni in izvajanjem ter nadzorom kar širok," je dejal minister. In "številna podjetja v Sloveniji se tega dobro zavedajo", zato se morda ne držijo vseh določil ali zaspijo pri izpolnjevanju zahtev iz okoljevarstvenih dovoljenj, opaža Zajc. "Ker računajo – kar je res –, da nadzor ni dovolj hiter in dovolj močan," je dodal.

Minister je pritrdil, da je število okoljskih inšpektorjev omejeno in "absolutno premajhno" za področje, ki ga pokriva. "A to odgovornih lastnikov ne sme zavesti," je poudaril.

Tudi takšna podjetja namreč prej ali slej pridejo v kolesje inšpekcijskih postopkov. "Takrat pa je treba v zelo kratkem času na podlagi odločbe inšpektorja nadomestiti ukrepanje za vrsto let nazaj. Takrat se s prstom kaže na državo, na naše inšpektorje, kako so nerazumni, kako je naša zakonodaja nerazumna in birokratska," je poudaril minister. Ne izpostavi pa se, da je podjetje okoljsko odgovornost dolga leta postavljalo na stran.

Zajc je priznal, da je sanacija okoljske škode v kratkem času zelo draga in lahko privede do stečaja podjetja ali celo občine. V tem primeru preide breme na proračun in po desetletjih zanemarjanja okoljske problematike imamo v Sloveniji številna degradirana območja, ki jih mora sanirati država. Takega bremena proračun ne more prenesti v enem letu, ampak bo to trajalo leta ali celo desetletja, je poudaril.

Razširjena odgovornost proizvajalca

Ministrstvo za okolje in prostor trenutno končuje prenovo obstoječega zakona o varstvu okolja, v katerem med drugim dodatno ureja področje proizvajalčeve razširjene odgovornosti. A že prihodnje leto se nameravajo lotiti obsežnejše priprave povsem novega zakona, torej ZVO-2.

Novi zakon naj bi med drugim uredil prav področje degradiranih območij. V primeru stečajev želijo okolje v stečajni masi postaviti na prvo mesto, je poudaril Zajc. Hkrati pa želijo oblikovati trajnostni sklad, predvidoma v sklopu sedanjega podnebnega sklada, ki bi predstavljal stabilen finančni vir za dolgotrajno in drago sanacijo degradiranih območij.

Zajc je izpostavil tudi spremembe gradbenega zakona in zakona o urejanju prostora, ki jih ministrstvo izboljšuje glede na izkušnje iz prakse. Spremenjena gradbena zakonodaja bi lahko bila v državnem zboru potrjena aprila, je ocenil.

Sorodna novica Le za 15 odstotkov degradiranih površin obstajajo konkretni načrti za ponovno uporabo

Integralni postopki, ki so že vpeljani, so se za podjetja izkazali kot zelo dobrodošli in so skrajšali čas pridobivanja dovoljenj, je poudaril. Še dodatno nameravajo postopke za investitorje skrajšati s spremembo uredbe o presoji vplivov na okolje.

Mednarodna konferenca o okoljski odgovornosti poteka v okviru projekta Ecolex Life, ki ga izvajata podjetji Tax-Fin-Lex in Pristop Media. Projekt finančno podpira Evropska unija, sofinancira ga tudi ministrstvo za okolje in prostor.