Banka Slovenije je znižala napoved gospodarske rasti Slovenije. Če je junija napovedovala rast za 5,8 odstotka v letošnjem in 2,4 odstotka v prihodnjem letu, bo ta po novem petodstotna, prihodnje leto pa se bo spustila na 0,8 odstotka. Inflacija bo ostala visoka in se bo začela umirjati v drugi polovici prihodnjega leta.

"Obeti šibkejše rasti v primerjavi s predhodnimi napovedmi so predvsem posledica velike negotovosti, vztrajanja inflacijskih pritiskov in šibkejše gospodarske dejavnosti v mednarodnem okolju," je na novinarski konferenci povedala viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer. Navedla je, da bo rast v letu 2024 znova dosegla 2,4 odstotka, v letu 2025 pa 2,3 odstotka.

Inflacija bo ostala visoka in bo letos 9,3-odstotna. Prihodnje leto naj bi bila 6,8-odstotna, v letu 2024 4,2-odstotna in v letu 2025 2,3-odstotna. "Ocenjujemo, da je skupna inflacija vrh dosegla julija. Še vedno pa se krepi osnovna inflacija, za katero ocenjujemo, da bo vrh dosegla marca prihodnje leto," je dodala direktorica analitsko-raziskovalnega centra Arjana Brezigar Masten.

Inflacija je široko osnovana. Letos so rast inflacije poganjale cene energentov in hrane, vedno bolj pa se krepi osnovna inflacija, ki teh cen ne upošteva, je pojasnila. Energetsko inflacijo po njenih besedah blažijo vladni ukrepi. Brez njih bi bila skupna inflacija letos višja za 0,7 odstotne točke, v letu 2023 pa za dve odstotni točki, so izračunali v Banki Slovenije.

Manj zasebne porabe in zasebnih naložb

Napovedana umiritev rasti prihodnje leto v prevladujoči meri izhaja iz občutno znižane rasti zasebne porabe v primerjavi z letošnjo rastjo in upada zasebnih naložb. Ob nizki rasti zasebne porabe in upadu naložb bosta k ohranjanju rasti v prihodnjem letu prispevali investiranje in poraba države, je povedala Brezigar Masten.

Šibkejše domače povpraševanje bo vplivalo na rast uvoza, ki se bo upočasnila hitreje kot rast izvoza, kar bo po dveh letih spet vodilo k pozitivnemu prispevku neto menjave s tujino. Pozitiven prispevek k tej menjavi se bo leta 2024 okrepil kot posledica okrevanja svetovnega povpraševanja in izboljšanih pogojev menjave. Skupaj s prispevkom neto menjave se bo v letu 2024 okrepil tudi prispevek zasebne porabe in leta 2025 še prispevek skupnih naložb na podlagi črpanja evropskih sredstev in načrta za okrevanje.

Dinamiki gospodarske rasti sledi napoved rasti zaposlenosti. Potem ko bo ta letos po ocenah Banke Slovenije znašala 2,4 odstotka, se bo rast leta 2023 opazno znižala. Na trgu dela po opozorilih Banke Slovenije vztrajajo neskladja med ponudbo in povpraševanjem po delu, na podlagi katerih pričakujejo, da bodo kljub umirjanju gospodarske dejavnosti delodajalci nenaklonjeni odpuščanju delavcev, hkrati pa bo pomanjkanje delavcev v letih 2024 in 2025 omejevalo hitrejšo rast zaposlenosti.

Medletna rast plač bo letos znašala 4,3 odstotka, leta 2023 6,4 odstotka, nato pa se bo do leta 2025 zmanjšala na štiri odstotke. Zaradi medletnih učinkov prenehanja izplačevanja z epidemijo povezanih dodatkov se bodo plače v sektorju država letos znižale, leta 2023 pa bo rast presegala tisto v zasebnem sektorju. Ocena rasti plač v sektorju država upošteva sklenjen dogovor, s katerim so se oktobra plače zvišale za 4,5 odstotka, za večino javnih uslužbencev pa je predviden še dvig za en plačni razred aprila 2023.

Medletna rast cen energentov se je, potem ko je v poletnih mesecih presegala 35 odstotkov, postopoma zmanjševala in bila novembra 20,9-odstotna. K umirjanju so prispevali zlasti vladni ukrepi. Po napovedih centralne banke bi bile ob odsotnosti sprejetih vladnih ukrepov leta 2023 končne cene elektrike za gospodinjstva v povprečju višje za 37 odstotkov, cene plina pa za 47 odstotkov.

Pregled napovedi gospodarske rasti za Slovenijo:

Eurostat: Inflacija v evroobmočju novembra na letni ravni več kot 10-odstotna

Inflacija v območju z evrom je novembra na letni ravni dosegla 10,1 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več od prvotne ocene, je v drugi oceni navedel evropski statistični urad Eurostat. V EU se je bila letna rast cen življenjskih potrebščin minuli mesec pri 11,1 odstotka, v Slovenji pa pri 10,8 odstotka.

Kot so spomnili evropski statistiki, je bila letna inflacija v območju evra oktobra pri 10,6 odstotka, novembra lani pa pri 4,9 odstotka. V EU je medtem oktobra znašala 11,5 odstotka, novembra lani pa 5,2 odstotka.
Slovenija je na drugi strani oktobra zabeležila medletno podražitev življenjskih potrebščin za 10,3 odstotka, novembra lani pa za 4,9 odstotka.

Najnižje letne rasti cen življenjskih potrebščin so imeli novembra v Španiji (6,7 odstotka), manj kot osem odstotkov pa je znašala letna inflacija še v Franciji (7,1 odstotka), na Malti (7,2 odstotka) in v Luksemburgu (7,3 odstotka). Najvišja je bila medtem inflacija na Madžarskem (23,1 odstotka), v Latviji (21,7 odstotka) ter v Estoniji in Litvi (v obeh 21,4 odstotka).

Letna inflacija je sicer nazadovala v 16 državah članicah, v treh se ni spremenila, porasla pa je v osmih članicah.

Novembra so k rasti cen vnovič največ prispevale cene energije (+3,82 odstotne točke), sledile so cene hrane, alkohola in tobaka (+2,84 odstotne točke), cene storitev (+1,76 odstotne točke) in cene neenergetskih industrijskih dobrin (+1,63 odstotne točke).
Na mesečni ravni je bila novembra v evrskih državah deflacija, in sicer 0,1-odstotna, v EU pa inflacija v višini 0,1 odstotka. Slovenija je imela na mesečni ravni 1,1-odstotno inflacijo.

Tudi v evroobmočju gospodarska rast nižja od pričakovanj

Najnovejše napovedi ECB-ja kažejo, da bo gospodarska rast v evrskem območju prihodnje leto nižja od predhodnih pričakovanj, rast cen pa bo v napovednem obdobju višja. Gospodarska rast se bo tako glede na osrednjo napoved po letošnji 3,4-odstotni rasti prihodnje leto upočasnila na 0,5 odstotka, v letih 2024 in 2025 pa ponovno okrepila na 1,9 in 1,8 odstotka.

Inflacija naj bi še nekaj časa vztrajala blizu trenutnih ravni, nato pa naj bi ob predpostavki stabilizacije razmer na energetskih trgih, odpravljenih zastojev v dobavnih verigah in normalizacije stroškovnih pritiskov prihodnje leto začela izraziteje zniževati.

Guverner Banke Slovenije pričakuje nadaljnje dvige obrestnih mer ECB-ja

Člani Sveta Evropske centralne banke so v četrtek tri ključne obrestne mere zvišali za 50 bazičnih točk. "Glede na znatno povišane inflacijske napovedi pričakujemo, da bomo obrestne mere še zviševali," je napovedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Obrestne mere bo treba zviševati, preden bodo dosegle ravni, ki so dovolj restriktivne, da bi se inflacija čim prej vrnila na ciljno dvoodstotno raven v srednjeročnem obdobju. Svet Evropske centralne banke (ECB) je v četrtek razpravljal tudi o tem, kako bo normaliziral portfelje vrednostnih papirjev denarne politike.

"Odločili smo se, da od marca 2023 ne bomo reinvestirali vseh glavnic zapadlih vrednostnih papirjev v okviru programa APP. Portfelj APP bomo zmanjševali postopno in predvidljivo. Povprečno mesečno zmanjšanje bo do konca drugega četrtletja 2023 znašalo 15 milijard evrov," je opisal Vasle.

Sorodna novica Svet ECB četrtič zapored dvignil obrestne mere

ECB bo nato sčasoma določil nadaljnjo dinamiko zmanjševanja. "Pri tem bomo ukrepali tako, da bi zagotovili nadaljnjo skladnost s splošno strategijo in naravnanostjo denarne politike, ohranili delovanje trga in da bi še naprej trdno obvladovali kratkoročne razmere na denarnem trgu," je pojasnil Vasle.

Do konca leta 2023 bodo guvernerji evrskih centralnih bank odločali tudi o operativnem okviru, s katerim usmerjajo kratkoročne obrestne mere, tako da bodo pridobili informacije o končni točki procesa normalizacije bilance stanja. "V okviru programa PEPP pa nameravamo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev ponovno investirati vsaj do konca leta 2024," je zapisal Vasle.