Ta sprememba je dvignila nemalo prahu med sindikati, ki vladi očitajo, da je zlorabila interventno zakonodajo in prvič v zgodovini samostojne države spremenila sistemski zakon o delovnih razmerjih brez dogovora s socialnimi partnerji ter s tem omogočila "prisilno upokojevanje". Fiskalni svet celo meni, da bo ogrožena vzdržnost pokojninske blagajne. Medtem pa delodajalci spremembo podpirajo.

Na vprašanje, kaj je vlado vodilo k enostranskemu ukrepu, ki, kot trdijo sindikati, omogoča prekinitev delovnega razmerja s starejšimi delavci brez utemeljenega razloga takoj ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev in s tem diskriminatorno obravnava starejše delavce, vlada odgovarja: "Vlada je ta ukrep sprejela, ker so se razmere na trgu dela začele poslabševati. In vlada je s tem želela povečati zaposljivost starejših oseb, na drugi strani pa je želela povečati zaposljivost oziroma da bi v zaposlenost, na trg dela kot aktivni delavci, prišli mladi in vse druge kategorije, ki so v času epidemije izgubile delovna meta," pravi sekretarka na pristojnem ministrstvu Mateja Ribič.

Delodajalci spremembo pozdravljajo, češ da bo pri upokojevanju starejših več besede dobil tudi delodajalec. Vlada pa zagotavlja, da se bosta o upokojitvi delodajalec in zaposleni sporazumno dogovorila, o čemer nekateri dvomijo.

"PKP7 je prinesel pravzaprav samo pravico delodajalca, da se tudi izreče, ali z nekom, s katerim je bil kratek ali dolgi čas skupaj, še ocenjujeta, ali ima zaposleni še dovolj elana, ali je njegovo znanje tako, ki se danes potrebuje, da lahko nadaljujeta še naprej," pravi Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije.

"Kriza in situacija v povezavi z epidemijo sta se izkoristili za spremembo sistemskega zakona o delovnih razmerjih. Pa to še ne bi bila tako velika težava, če ne bi šlo za poseg v pravice posameznikov in za poseg v sam sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja," je kritična predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič.

"Ko govorimo o protikoronski zakonodaji, o interventni zakonodaji, ki naj bi ublažila posledice epidemije, imam v mislih zakone, ki so začasni, in zakone, ki so neposredno usmerjeni v blažitev posledic pandemije. In to določilo tega zakona ne ustreza tem merilom. Namreč gre za ukrep, ki ima strukturne posledice, ki ima dolgoročne posledice na javne finance," pravi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.

Dva pogoja za upokojitev

Za upokojitev morata biti izpolnjena dva pogoja: starost 60 let in 40 let delovne dobe ali pa 65 let in 15 let zavarovalne dobe. Sindikati odločno nasprotujejo ne le načinu sprejetih ukrepov, ampak tudi njihovi vsebini, ki bo številne starejše lahko pahnila na negotovo stran življenjske črte.

"Člen, kot je zapisan, pravzaprav napeljuje na to, da je dovolj že samo to, da je delavec izpolnil pogoje za upokojitev in ni treba delodajalcu podati nobenih dodatnih obrazložitev. Iz tega naslova menimo tudi, da je diskriminatoren, ker je tako rekoč edini razlog starost. Marsikdo se je znašel v izjemno težki situaciji," pravi Lidija Jerkič.

"Po sedanjem zakonu je predvideno, da je vsaj še dva meseca delavec zaposlen, potem pa dobi odpravnino, kot bi jo dobil pri recimo odpovedi iz poslovnih razlogov, ta je zelo visoka.
Po izpolnjenih pogojih za upokojitev delavca naj bi se delodajalec in zaposleni skušala dogovoriti o možnosti prihodnjega sodelovanja, v nasprotnem si zaposleni lahko poišče delo pri drugem delodajalcu ali pa se prijavi na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vlada, ki trdi, da je vzrok ukrepa vedno večja brezposelnost, še pojasnjuje, da bodo lahko na svoj račun prišli mladi in vsi, ki čakajo v četi brezposelnih. Nekako v smislu, nekateri v pokoj, drugi v nove zaposlitve," pravi Sonja Šmuc.

Kot pravi Aljoša Čeč iz konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, so predlagatelji zakona ves čas zatrjevali, da se bodo zaradi tega ukrepa pospešeno zaposlovali mladi. "Žal tovrstna študija, ne v Sloveniji ne v svetovnem merilu, ne obstaja, da bi se na vsakega upokojenega zaposlil en mladi."

"Ta odločitev mora biti prepuščena delodajalcu, kako bo delo organiziral, ker včasih ga lahko organiziraš tudi drugače. Včasih si nekatera dela ali delovno mesto potegnil še toliko časa, dokler ni zaposleni pridobil svoje socialne varnosti prek upokojitve. Če je bil to razlog, se delovno mesto ne bo sprostilo," pojasnjuje Sonja Šmuc.

Delodajalci opozarjajo, da se starejši v času delovne dobe premalo dodatno izobražujejo, zato se jih nemalokrat otepajo. Vlada zdaj trdi, da bo s spremembo delovne zakonodaje drugače.

"Doslej je bilo res tako, da so starejši zaposleni zelo težko dobili drugo delo, glavni razlog je bil, kot pravijo delodajalci, da če ga je delodajalec zaposlil, je vedel, da bo z njim, če ga ne bo več potreboval, zelo težko prekinil sodelovanje. Prav ta ukrep pa omogoča delodajalcem to, jih spodbuja, da zaposlujejo starejše delavce, saj ko bo prišel trenutek, ko delavca ne bodo več potrebovali, bodo lahko z njim prekinili nadaljnje sodelovanje," pravi Mateja Ribič.

"Vse države, ki imajo javne pokojninske sisteme, si prizadevajo, da bi čim dlje ljudje ostali aktivni. Ta ukrep, ki bo dejansko skrajšal aktivno delovno dobo dobršnemu delu prebivalstva, je obraten in lahko na dolgi rok poslabša vzdrževanje pokojninske blagajne," meni Davorin Kračun.

"Ukrepi, ki jih tokrat uvajajo, so že znani, mi smo na tak način reševali problematiko po osamosvojitvi, ko smo zaradi socialnega miru upokojevali celotno generacijo, ki še vedno prejema pokojnino, in na ta račun predčasnih upokojitev še zdaj popravljamo celoten pokojninski sistem. In zdaj napako ponavljamo," je ostra Lidija Jerkič.

Slovenija je po stopnji delovno aktivnega prebivalstva, starejšega od 65 let, med najslabšimi državami članicami Evropske unije. Obdobje delovne aktivnosti prebivalstva pa bi se moralo podaljšati tudi zaradi daljšanja življenjske dobe prebivalstva.

Približno 17.000 zaposlenih izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, sindikati pa opozarjajo, da je glavni namen predvsem zmanjševanje zaposlenih v javnem sektorju.

"Pri obrazložitvi za javni sektor pa je bilo izrecno podano v zakonodajnem gradivu, da je pravi cilj zmanjševanje števila zaposlenih. Tako vsaj v javnem sektorju ne pričakujemo dodatnih zaposlitev iz tega naslova," pravi Aljoša Čeč (Pergam).

Ob vsem tem pa preseneča, da je vlada sprejela ukrep brez analiz in pojasnil o javnofinančnih posledicah, zlasti za pokojninsko blagajno.

"Finančne posledice tega ukrepa je zelo težko predvideti. Te finančne učinke bomo lahko naredili čez nekaj časa, morda čez pol leta. Videli bomo, koliko več ljudi črpa sredstva iz pokojninske blagajne, po drugi strani pa bomo videli, koliko prispevkov se še vplačuje v pokojninsko blagajno z novimi zaposlitvami, in na ta način se bodo gotovo zmanjšali tudi socialni transferji," odgovarja Mateja Ribič.

"Glede tega konkretnega ukrepa PKP-ja 7 je fiskalni svet ob zelo konservativnih predpostavkah ugotovil, da bi stal najmanj 37 milijonov evrov letno. Če pa bi se denimo zgodilo, da bi se zaradi tega v enem letu upokojili vsi, ki izpolnjujejo pogoje za pokojnino, pa bi to pomenilo 200 milijonov evrov letnega povečanja izdatkov pokojninske blagajne," našteva Davorin Kračun.

"Rešitev oziroma breme pokojninske blagajne ni zaradi tega odpovednega razloga, naše breme je, da delamo premalo. Da prepozno stopimo na trg dela in prepozno začnemo plačevati prispevke in davke ter prehitro s tega trga dela izstopimo," pravi Sonja Šmuc.

Socialni dialog očitno tokrat ni prestal preizkušnje. Sedem reprezentativnih sindikalnih central se je odločilo za vložitev predloga za ustavno presojo upokojevanja po sedmem protikoronskem svežnju, pisma so romala tudi na mednarodne institucije.

"Tako vlada kot ministrstvo za delo menimo, da ukrep ni protiustaven, kajti razlog za prenehanje delovnega razmerja ni starost," pravi Mateja Ribič.

"Tukaj ne gre za oblike sindikalnega boja, delamo nekaj, na kar bi po uradni dolžnosti morala paziti država – paziti na proračun, na vzdržnost pokojninskega sistema, in paziti na to, da posameznik lahko zaupa pravnemu sistemu," pravi Lidija Jerkič.

Kako se bo resnična zgodba o novi možnosti upokojevanja starejših nadaljevala, je odvisno od ustavne presoje, in do takrat bi bilo z upokojevanjem "po novem" dobro počakati.