Na okrogli mizi v Ljubljani, ki sta jo pripravili informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji in Slovenska tiskovna agencija, je bila glavna tema, kako se lahko slovensko gospodarstvo reši objema krize. Jakopin, direktor podjetja Seaway, ugotavlja, da kriza ni kot potres ali poplava, ampak gre za veliko spremembo, ki se ji moramo prilagoditi. "Zahodni svet je preveč zavarovan in zagledan sam vase. Misli, da je središče sveta, toda v resnici predstavlja le sedem odstotkov svetovnega prebivalstva. Drugje ni krize. Če greste v Turčijo, se tam nihče ne joče, vse teče in normalno deluje, da ne govorim o Kitajski in Braziliji."

Postojnska jama našla nove trge
Direktor podjetja Postojnska jama Marjan Batagelj je prav tako prepričan, da se je predvsem treba prilagoditi razmeram: "Večkrat kot omenjamo krizo, bolj jo poglabljamo. Standard, ki smo si ga pridobili, je bil nerealen, in nočemo se mu odpovedati. V turizmu imamo to srečo, da poslušamo pametnejše iz gospodarstva, ki izračunajo, katerim trgom gre dobro. Mi smo le sledilci. Ne rinemo tja, kjer je kriza, in raje odpiramo nove trge. Letošnja sezona je bila uspešna prav zato, ker smo lani pravilno razumeli napovedi, da bo šlo Evropi slabo. Šli smo na druge trge, v Izrael, Rusijo, Kitajsko, Tajvan, kjer je lepa gospodarska rast. Tako se ni poznalo, da smo izgubili 50 tisoč evropskih gostov, od tega 14 tisoč slovenskih."

Frajman: "V 80 odstotkih odločajo sindikati"
Direktor podjetja ECC Tugomir Frajman je postregel z nekaj provokativnimi stališči. "Pri nas o gospodarski politiki v 80 odstotkih odločajo sindikati, v 15 odstotkih vlada in v le petih odstotkih delodajalci. To je zgrešeno." Povedal je še, da bi radgonsko podjetje najraje preselil 200 metrov severneje, na avstrijsko stran: "Imeli bi urejeno okolje, višjo moralo in višjo etiko v poslovanju. Avstrijci so postavili cilje in vedo, kaj želijo doseči." Frajman je še ošvrknil "turbouniverze, na katerih predavajo tisti, ki so nas tako daleč pripeljali," in zakone, ki jih "pišejo uradniki, ki realno ne občutijo posledic teh zakonov".

Za črpanje evropskih sredstev potrebuješ fakultetno izobrazbo
Batagelj, ki se ima za evroskeptika, je prav tako kot eno glavnih težav Unije izpostavil birokracijo. "Za črpanje evropskih sredstev bi moral narediti fakulteto, tako pa je najbolje, da najamem nekoga, ki to razume in mi zaračuna 20 tisoč evrov." Ko sliši besedo projekt, mu gredo lasje pokonci. "Ne vem, komu so namenjeni, če niso pripravljeni reševati konkretnega problema v konkretnem okolju za konkretne ljudi." Kritičen je tudi do standardizacije: "Evropa naj bi se poskušala na nekaterih področjih standardizirati. Kumarice naj bi bile na primer po vsej Evropi približno enako velike. Bo takšen standard spodbujal kreativnost?"

Na prvem mestu naj bo turizem
Kaj narediti za večjo rast in zaposlenost? Boštjan Kozole, ki uspešno vodi zasavsko gazelo Evrosad, je kritičen, da je bilo veliko evropskih sredstev neizkoriščenih, vendar se premika na bolje: "Na kmetijsko-okoljskem ministrstvu se pospešeno ukvarjajo s tem in iščejo perspektivne panoge, da bi sredstva usmerili v konkurenčne projekte, ki bodo prinašali delovna mesta. Na prvem mestu mora biti turizem, na drugem kmetijstvo in na tretjem tehnologija z visoko dodano vrednostjo." Nad domnevno nespodbudnim okoljem se ne smemo pritoževati, je prepričan Japec Jakopin: "Smo v relativno urejenem in učinkovitem okolju in nehajmo govoriti, kaj mora biti bolje. Raje kar zdaj pokažimo, kaj znamo. Nad okoljem se pritožujejo nesposobneži."

Ne izgovarjajmo se le na državo
Jakopin je tudi izpostavil, da smo Slovenci preveč pasivni: "Vsi govorijo o tem, kaj morata država in vlada storiti in kakšno okolje potrebujemo. Pospravimo raje pred svojim pragom. Smo res izkoristili ves talent? Koliko jezikov govorimo? Smo dinamični in konkurenčni? Ne smemo le pričakovati od drugih, kaj nam bodo dali. Vsi čakamo, kaj bo naredila država. Mi sami moramo poskrbeti, da smo konkurenčni v svetu, kjer vsak dan poteka olimpijada na gospodarskem področju. Prvi pobere vso smetano, ne tretji ali dvajseti. Vprašajmo se: smo vzgojili otroke tako, da bodo konkurenčni? Smo jih naučili vsega potrebnega, da bodo znali preživeti?"

V krizi se rojevajo najboljše ideje
Evropski poslanki Mojca Kleva in Zofija Mazej Kukovič sta pozvali predvsem k povezovanju, iskanju preprostih rešitev ("Simplicity (enostavnost, op. a.) je izraz, ki ga je treba osvojiti.") in iskanju sinergij. Mazej Kukovičeva je prepričana, da so dobri podjetniki upanje za prihodnost. "Zame je kriza izjemen izziv, saj se v njej rojevajo najboljše ideje. Problem pa je, če se preveč razvadimo in so naša pričakovanja v neskladju z našimi zmožnostmi. Ljudje so prepričani, da ni treba živeti drugače, kot so včeraj. Njihova legitimna pravica je sicer, da demonstrirajo na ulici, toda pomembneje je začeti razmišljati, da je v vsakem izmed nas del rešitve."

Bruselj denarja ne bo dal kar tako
Mojco Kleva skrbi, ker se Nemčija, motor evropskega gospodarstva, ohlaja. Evropski parlament se je po njenih besedah v zadnjih dnevih zavzel za proračun, v katerem bodo imela tudi vlaganja pomembno vlogo: "Proračuni so naravnani investicijsko, v delovna mesta in v spodbujanje malih in srednjih podjetij." Pri prijavah na razpis za črpanje evropskih sredstev smo Slovenci po njenem mnenju prepogosto preveč samosvoji: "Imamo neko miselnost, češ da je naš projekt vedno najboljši. Če želiš dobiti denar iz Bruslja, se moraš enostavno prilagoditi. Predvsem pa moraš vedeti, kaj boš počel z denarjem. Nekateri se prijavijo le zaradi denarja, toda verjemite, da Bruselj zanima dodana vrednost."