Zaradi pocenitve evra (14 odstotkov od začetka leta) je odplačevanje posojila v švicarskih frankih vse dražje. Banke naj bi hkrati močno omejile in celo ustavile kreditiranje v CHF ter zaostrile pogoje za najemanje posojil. Odplačevanje mesečnih obrokov že najetih, predvsem stanovanjskih dolgoročnih posojil, naj bi bilo za mnoge posojilojemalce, ki so kredite v švicarskih frankih najeli, ko je to veljalo za ugodnejše od evrskega posojila, vse težje.

MMC je na devet bank, ki poslujejo v Sloveniji, naslovil vprašanja, povezana z dolgoročnim kreditiranjem državljanov, ki takšna posojila najemajo predvsem za nakup stanovanj. Glede na odgovore naj banke ne bi zaostrovale pogojev najemanja kreditov, so pa sprejele nekaj nepoznavalcu manj vidnih ukrepov.

Višji pribitek na LIBOR - višji obrok
Med drugim se banke neugodnega razmerja med švicarskim frankom in evrom branijo z dvigom pribitka nad referenčno obrestno mero LIBOR. V NLB-ju so tako pribitke letos v primeru stanovanjskih kreditov zvišali za 30 bazičnih točk, v Hypo banki pa za eno odstotno točko. V NKBM-u, SKB banki, Banki Koper in A Banki so zagotovili, da pribitkov niso spreminjali. Povišanje pribitka za posojilojemalca sicer pomeni višjo obrestno mero in posledično višjo mesečno anuiteto in tako manjši mesečni preostanek denarja za življenje.

Porasta reprogramiraja posojil (še) ni opaziti
Slovenski bančni trg kljub temu, da je vračanje kredita v frankih vse dražje, še ni zaznal večjega obsega reprogramiranja posojil, čeprav se v prihodnosti pričakuje povečanje povpraševanja po spremembi valute posojila.

Reprogramiranje kredita omogočata Hypo banka in NKBM, kjer pa so za MMC povedali, da je število takšnih zahtev na enaki ravni kot lani. Hypo bank za reprogramiranje zaračunava 42 evrov, NKBM pa polovico stroškov odobritve kredita.

Tudi v A Banki niso zaznali povečanja reprogramiranja posojil, strošek kakršne koli spremembe, ki zahteva dodaten aneks k pogodbi, pa zaračunavajo v višini enega odstotka preostanka glavnice, oziroma med 25 in 80 evri. NLB neposredne prevedbe v drugo valuto ne omogoča, edina možnost je najem kredita v evrih za poplačilo kredita v frankih, pri čemer posojilojemalcu zaračunajo stroške predčasnega poplačila kredita, stroške odobritve kredita in stroške za notarja.

Podobno je tudi v SKB banki. "Zamenjava valute CHF v domačo valuto evro po kreditni pogodbi ni možna. Kreditojemalcu v takem primeru ponudimo možnost poplačila CHF-kredita z odobritvijo novega kredita v EUR. Pri tem lahko izbira med ponudbo kredita s spremenljivo obrestno mero, z uporabo trimesečnega Euriborja ter fiksnega pribitka na to referenčno obrestno mero, ali med ponudbo s fiksno obrestno mero, katera ostane celotno kreditno dobo nespremenjena," so pojasnili za MMC.

Več reprogramiranja pa opažajo v Banki Koper, kjer pa tovrstni krediti predstavljajo manjši delež kreditov. Banka je imela po drugi strani porast najema kreditov v evrih, ki jih nekomitenti banke porabijo za poplačilo kredita v švicarskih frankih pri drugi banki.

Povpraševanje po posojilih nekoliko upadlo
Po nepotrjenih podatkih naj bi Hypo Alpe-Adria-Bank in Unicredit, tuji banki, ki poslujeta v Sloveniji, skoraj popolnoma ustavili kreditiranje v frankih za slovenska gospodinjstva. V Hypo banki so za MMC povedali, da podatek ne drži in da so do konca septembra odobrili enak znesek stanovanjskih kreditov kot lani, a opažajo, da se je oktobra povpraševanje zmanjšalo.

Skoraj nobena izmed bank zmanjšanega obsega povpraševanja po kreditih javno ne pripisuje finančni krizi. Hypo bank trdi, da je upad povrpaševanja posledica manjše prodaje stanovanj in tega, da se gradbena sezona končuje, v NLB-ju trdijo, da povpraševanje po kreditih določajo sezonska gibanja, NKBM pa na tem področju ni opazil nobenih sprememb v primerjavi z letom prej.

Da posojilna aktivnost poteka normalno, so za MMC dejali tudi v SKB banki, "ki stranke, ki so primerno kreditno sposobne, kreditiramo v enaki meri kot vsa obdobja doslej".

V Banki Koper so povedali, da je "nekoliko manjše povpraševanje najverjetneje posledica povrečane preudarnosti pri najemanju kredita zaradi finančne krize in mogočega znižanja cen nepremičnin".

V A Banki ugotavljajo, da se tisti, ki rešujejo stanovanjsko težavo, kljub finančni krizi odločajo za posojila, "tisti pa, ki kupujejo stanovanje kot investicijo, manj povprašujejo po stanovanjskih kreditih, predvsem ti zadnji čakajo tudi na padec cen nepremičnin v Sloveniji."

Banke: Nismo zaostrili pogojev kredititranja
V Hypo banki so tudi zanikali podatek, da so zaradi krize zaostrili pogoje najemanja kreditov, saj naj bi v primeru, da vrednost stanovanjskega posojila presega 70 odstotkov vrednosti nepremičnine, že prej zahtevali dva ali tri poroke in zavarovanje v primeru brezposlenosti, invalidnosti in smrti.

Tudi druge banke trdijo, da pogoji ostajajo nespremenjeni, saj naj bi bilo posojil v švicarskih frankih zelo malo. Le v NLB-ju, kjer posojila v CHF predstavljajo 1,2 odstoka odobrenih kreditov, opažajo, da zneskovno njihov delež v portfelju kreditov fizičnim osebam narašča in se bliža 10 odstotkom. V NKBM-u pri odobritvah pa upoštevajo preteklo in tekoče stanje posojilojemalca, v Banki Koper pa je delež tovrstnih kreditov zanemarljiv in ga odobravajo le v izjemnih primerih, komitentom pa svetujejo najem kredita v evrih.

"V SKB-ju se v zadnjem času pogoji za pridobitev stanovanjskega kredita niso spreminjali. Edine spremembe, ki se na tem področju dogajajo, so spremembe obrestnih mer, ki jih banka oblikuje glede na višino pasivnih obrestnih mer in razmer na finančnem trgu," so pojasnili v SKB banki.

Dodatna jamstva? Vse je v pogodbah
MMC je bankam zastavil tudi vprašanje, ali pri zavarovanju večjih kreditnih zneskov že zahtevajo tudi dodatna jamstva ali poplačilo posojila. V Hypo banki dodatnih jamstev za zavarovanje kreditov ne zahtevajo, saj je "plačilna disciplina pri vračilih kreditov izredno visoka", v drugih bankah pa so se jasnemu odgovoru izognili in navedli, da so zavarovanja kreditov urejena v skladu s pogodbenimi določili.

Nekoliko bolj jasni so bili le še v SKB banki, kjer so dejali, da so "dozavarovanja ali delna oz. celotna poplačila kreditov" zahtevali le od tistih, ki imajo lombardne kredite (kredite, zavarovane z vrednostnimi papirji).

Odgovorov Unicredit banke nismo prejeli.

Aleksandra K. Kovač
aleksandra.kovac@rtvslo.si