Lastniki T-2 so zato vložili ustavno pritožbo zoper sklep sodišča o uvedbi stečaja nad družbo T-2, ki ga je sicer kot upnica zahtevala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Kot je pojasnil Valjavec, je imel T-2 lani 0,7 milijona evrov čistega dobička in 15 milijonov evrov dobička pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA), za leto 2015 pa je pred uvedbo stečaja načrtoval 3,3 milijona evrov čistega dobička ter okoli 19 milijonov evrov EBITDA.

Tudi letos naj bi imel T-2 za 17 milijonov evrov EBITDA in dva milijona evrov čistega dobička kljub spornemu stečajnemu postopku, katerega vpliv se že kaže na poslovanju družbe.

"Dejansko ne vidimo nobenega razloga, da se tako dobro podjetje poriva v stečaj," je dejal Valjavec, ki je po uvedbi stečaja vodenje družbe moral prepustiti stečajni upraviteljici Danici Čuk.

Garnol presenečen
Družba Garnol je kot največja lastnica T-2 presenečena, da je sodišče spremenilo sklep okrožnega sodišča, ki je 22. junija zavrnilo predlog DUTB-ja za začetek stečajnega postopka nad družbo T-2. "Zdaj pa ga je višje sodišče praktično povozilo in proti pričakovanjem in dosedanji praksi začelo stečajni postopek nad T-2," je pojasnil direktor Garnola Darko Jakofčič.

V Garnolu menijo, da je višje sodišče z izdajo spornega sklepa v več točkah ravnalo nezakonito in v nasprotju z ustavo, zato so vložili ustavno pritožbo zoper sklep ljubljanskega višjega sodišča, s katerim je to začelo stečaj nad družbo T-2. Hkrati predlagajo začasno zadržanje njegovega izvrševanja.

Sodišče: T-2 zamuja z ukrepi prestrukturiranja
Višje sodišče je svoj sklep sicer sprejelo ob ugotovitvi, da T-2 zamuja z ukrepi finančnega prestrukturiranja, saj se njihovi učinki ne izražajo v takšnih poslovnih rezultatih, kot jih je dolžnik predvidel v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja.

To so bili argumenti upnikov na čelu z DUTB-jem, ki so predlagali stečaj. DUTB se je sicer v zgodbo o T-2 vključil s prevzemom terjatev NLB-ja do T-2. Največja slovenska banka je leta 2007 dala družbi T-2 posojilo v znesku okoli 120 milijonov evrov.

Prokurist T-2: Ne zamujamo s prestrukturiranjem
Jurij Krč, prokurist družbe T-2 in ključni človek skupine, ki prek Garnola lastniško obvladuje družbo T-2, medtem poudarja, da se držijo načrta finančnega prestrukturiranja, sprejetega v okviru pravnomočno potrjene prisilne poravnave.

Kot pojasnjuje, se glavna težava skriva v tem, da se morajo banke in s tem DUTB kot ločitveni upniki v skladu s potrjeno prisilno poravnavo najprej poplačati z uresničitvijo ločitvene pravice, torej s prodajo zastavljenega premoženja T-2, pri čemer pa ni znano, koliko sredstev bodo sploh lahko dobile s prodajo.

V leta 2013 sproženem postopku prodaje premoženja oziroma izvršbe naj bi se namreč izkazalo, da imajo zelo slabo zavarovane ločitvene pravice, navaja Krč.

"Na prvem sestanku z DUTB-jem smo se dogovorili, kako bomo zadeve uredili, še preden pa smo nato prišli do drugega sestanka, smo že imeli sprožen stečaj. Ne želijo se namreč soočiti z dejstvom, kako imajo v resnici zavarovan svoj kredit," je povedal Krč.

Za 140 milijonov terjatev
Terjatve družb DUTB, TCK in Banka Celje do T-2 po podatkih, ki so jih danes podali lastniki T-2, znašajo 124,8 milijona evrov. Navadni upniki imajo za 15,3 milijona evrov terjatev, te mora T-2 poplačati v letu 2021.

Garnol je terjatev v vrednosti 17,7 milijona evrov leta 2012 pretvoril v kapital T-2 in je danes 98,06-odstotni lastnik družbe T-2. S Krčem prav tako povezani podjetji Gratel in Lokainvest sta leta 2011 podali izjavo o podrejenosti terjatev, terjatvi v znesku 17,5 milijona oziroma 2,2 milijona evrov pa bosta, takoj ko bo mogoče, pretvorili v kapital.

Sredstva družbe, kjer dela približno 300 ljudi, medtem znašajo 245 milijonov evrov, kapitala pa naj bi glede na načrte letos imeli za skoraj 90 milijonov evrov.