Ljubljansko okrajno sodišče je v ponedeljek razsodilo, da mora NLB prek spleta okradeni stranki vrniti denar. Sodba še ni pravnomočna.

Kako se je spletni goljuf dokopal do sredstev na tujem računu? Dolgoletni komitent Nove Ljubljanske banke je decembra 2009 pri dvigu na bankomatu opazil, da ima zabeleženo negativno stanje na računu. Po vpogledu na spletni banki je ugotovil, da je bilo nekaj več kot 5.000 evrov z njegovega bančnega računa nakazano na neznani bančni račun.

Komitent je nemudoma naročil blokado svoje spletne strani, kaznivo dejanje pa prijavil policiji. V skladu z zakonom o plačilnih storitvah je od banke zahteval vračilo ukradenega zneska, vendar je NLB njegovo zahtevo zavrnila, češ da se komitent ni primerno zavaroval. Po mnenju predstavnikov banke namreč ni primerno zaščitil svojega računalnika, prav tako pa tudi ni prepoznal lažne spletne strani, zato naj bi ravnal malomarno in posledično naj ne bi bil upravičen do povračila.

Komitent se s tem seveda ni strinjal, še zlasti, ker je imel na računalniku nameščen protivirusni program in orodje za odstranjevanje vohunske opreme. Zato se je s pomočjo Zveze potrošnikov Slovenije pritožil na poravnalni svet v okviru Združenja bank Slovenije.

Ta je sicer njegovi zahtevi ugodil, kljub temu pa se je komitent odločil, da spor reši na sodišču, in kot rečeno, okrajno sodišče v Ljubljani je razsodilo v njegovo korist. Vsi vpleteni, tako zveza potrošnikov kot tudi NLB in združenje bank, primera ne želijo komentirati, dokler sodba ne bo pravnomočna. Če bo to tudi postala, potem bo to prvi primer, ko bo komitent, oškodovan prek spleta, dobil izplačano povračilo.