"Ugotovitve celovite ocene poslovanja bank, vključno s pregledom kakovosti sredstev in na očiščenih sredstvih izvedenimi obremenitvenimi testi, so izražene v presežku oziroma primanjkljaju kapitala. Po osnovnem scenariju stresnega testa konec leta 2016 nobena od slovenskih bank ne bi izkazovala kapitalskega primanjkljaja. Kapitalski presežek vseh treh bank po osnovnem scenariju znaša 754,7 milijona evrov.

Po neugodnem scenariju obremenitvenih testov bi konec leta 2016 NLB in NKBM izkazovala manjši kapitalski primanjkljaj v višini 65 milijonov evrov. SID banka bi tudi po neugodnem scenariju izkazoval kapitalski presežek. Pri obeh bankah z izkazanim manjšim primanjkljajem so sprejeti ukrepi in učinki prestrukturiranja v letu 2014 izboljšali dobičkonosnost, tako da bosta identificirani kapitalski primanjkljaj pokrili z zadržanimi dobički," so na Banki Slovenije zapisali v sporočilu za javnost.

Objava rezultatov pregleda bank v evrskem območju je po besedah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca za slovenski bančni sistem pokazala, da posledic za davkoplačevalski denar ne bo.

SID banka gladko prestala test
ECB je za posamezno banko objavil podrobne rezultate pregleda kakovosti sredstev ob koncu leta 2013, ko je bila velika večina slabih terjatev slovenskih banke sicer že prenesena na DUTB. Posamezna banka je test opravila, če je njena kvota najboljšega kapitala oz. navadnega lastniškega temeljnega kapitala v osnovnem obremenitvenem scenariju ostala nad osmimi odstotki, v primeru neugodnega scenarija pa nad 5,5 odstotka.

Iz NLB-ja in NKBM-ja so sporočili, da bi količnik najboljšega kapitala (CET1) v primeru, da bi se letos ter v prihodnjih dveh letih uresničil osnovni makroekonomski scenarij, dosegel 12,79 oz. 12,8 odstotka, kar je precej nad postavljeno mejo osmih odstotkov. V primeru zelo neugodnih makroekonomskih gibanj pa bi količnik CET1 v NLB-ju dosegel 5,03 odstotka in 4,4 odstotka v NKBM-ju. V slednjemu bi tako kapitalski primanjkljaj znašal 31 milijonov evrov ter 34 milijonov evrov v NLB-ju. Za SID banko bi CET1 v opisanih scenarijih znašal 23,8 oz. 14,45 odstotka.

Dobra stran - več preglednosti
Matej Šimnic, analitik iz Alte, je za Radio Slovenija povedal, da je presenečen, da so v bankah ponovno odkrili kapitalske primanjkljaje, kar torej pomeni, da so bile nekatere terjatve v napačnih kategorijah. "Prevladujejo še vedno banke na periferiji, v relativno dobrem stanju pa so se izkazale španske banke," je dodal.

Za Primoža Cenclja iz KD skladov pa rezultati niso presenečenj glede na pogoje, na katerih so bili narejeni negativni scenariji - se pravi, da so v ECB-ju vzeli lanskoletne napovedi Evropske komisije. Padec na testih pa ni najhujša stvar, pozitivna plat testov je, da razgaljajo bančne bilance in vnašajo več gotovosti, je dodal Cencelj..

Najslabše so se odrezale italijanske banke
Obremenitvenih testov ECB-ja in Evropske bančne agencije (Eba) ni prestalo 25 evropskih bank, sicer kažejo danes objavljeni rezultati finančnega pregleda 130 pomembnih bank v območju evra. Dobra tretjina oz. bolj natančno 37,5 odstotka je italijanskih bank.

Če banka testa ni opravila, bo morala v prihodnjih 14 dneh ECB-ju predložiti načrt izboljšanja svoje kapitalske moči. ECB bo dokumente pregledal v naslednjih 14 dneh, zato bo dejanska ocena morebitnega kapitalskega primanjkljaja posamezne banke zares znana šele čez en mesec.

V Evropski komisiji so v odzivu na izid celovitega pregleda evropskih bank danes poudarili, da bo sedaj "absolutno ključno dosledno in pravočasno ukrepanje" na podlagi ugotovitev te vaje. Prednostna naloga pa bo zagotoviti, da bo kapitalski primanjkljaj pokrit z zasebnimi viri. Vendar, to ne pomeni, da se vam ni potrebo prijeti za denarnice, saj so ob tem dodali, da, če bo potrebna državna podpora, bo komisija zagotovila spoštovanje pravil o državni pomoči.