Gre za spremembe zakonov o dohonini, o davku od dohodkov pravnih oseb in o davčnem postopku. Predlogi vključujejo zvišanje splošne olajšave za investiranje v raziskave in razvoj z zdajšnjih 20 na 40 odstotkov, uvedbo nove olajšave za zaposlovanje težje zaposljivih oseb (mlajših od 26 let in starejših od 55 let). S tem želi vlada spodbuditi večjo rast slovenskega gospodarstva, je pojasnila direktorica direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov Irena Erjavec.

Sicer pa so se v letošnjih prvih štirih mesecih precej znižali proračunski prihodki iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, indeksi pri drugih davčnih prilivih pa ostajajo solidni. Nižji proračunski prihodki so zato glavni razlog za pripravo rebalansa proračuna, kar je vlada napovedala že pred kratkim, je pojasnil minister za finance France Križanič.

Upad prilivov od davka od dohodkov pravnih oseb
Marca so se proračunski prihodki zmanjšali zaradi skrajšanja roka za vračilo davka na dodano vrednost. Aprila so se prilivi iz tega naslova znova povišali in bili za okoli sedem odstotkov višji kot leto prej, kar po Križaničevih besedah pomeni solidno gospodarsko rast. Nato pa je nepričakovano sledil upad prilivov od davka od dohodkov pravnih oseb, kar kaže na to, da so podjetja kot stropek prikazovala padec cen vrednostnih papirjev, ki so jih imela v portfelju, je dejal Križanič.

Vlada namerava znižanje davčnih prihodkov nadomestiti z varčevanjem in prestavitvijo nekaterih naložb ter deloma tudi s trošarinami. Sredstva za dokapitalizacijo NLB-ja v tokratnem rebalancu še niso predvidena, rebalans v ta namen bo treba narediti, ko bo uprava banke pripravila predlog za dokapitalizacijo, je še pojasnil minister. Dodal je, da bo dokapitalizacija prej ali slej potrebna, zato upa, da bodo sodelovali tudi drugi investitorji in se povečanja kapitala ne bo razumelo kot državno pomoč.

Vlada bo prevzela 75-odstotno tveganje
V predlogu zakona o državnih poroštvih za financiranje investicij gospodarskih družb pa bo vlada po novem prevzela 75-odstotno tveganje pri kreditiranju podjetja. Namen zakona je spodbuditi investicijski cikel v družbah, ki imajo razvojni in tržni potencial, a so zaradi krize manj kreditno sposobne.