Med vsemi jedilnimi olji se prav palmovega olja na svetovni ravni pridela in porabi največ, z njim se tudi največ trguje. V petek je indonezijski predsednik Joko Widodo dejal, da zaradi naraščajočih cen olja doma začasno prepovedujejo ves izvoz. "V prihodnjih dneh bomo opazovali in ocenjevali posledice tega ukrepa, ki bo veljal toliko časa, dokler ne bo kuhinjskega olja v državi znova dovolj in bo uporabnikom na voljo po dostopnih cenah."

Oblast se je za ta ukrep odločila, potem ko se je v prestolnici Džakarta zbrala množica ljudi, ki je protestirala proti vse višjim cenam olja in hrane na splošno.

Indonezijski finančni minister Sri Mulyani Indrawati je izjavil, da se zaveda, da bo prepoved izvoza palmovega olja prizadela druge države, a da morajo najprej poskrbeti za svoje prebivalce, saj povpraševanje trenutno presega ponudbo. Dodal je, da so predtem sprejeli druge poteze za stabilizacijo cen, ki pa niso prinesle učinka, zato so se odločili za "skrajni ukrep".

Predtem so proizvajalcem olja naročili, naj prihranijo dovolj zalog za domače uporabnike, kar pa ni prispevalo k znižanju cen za domača gospodinjstva. "Kuhinjsko olje je za običajne ljudi preprosto postalo predrago," je pojasnil Indrawati. "Vemo, da embargo na izvoz ne bo dobro sprejet, a drugega nam ne preostane," je dejal po poročanju portala Deutsche Welle.

Indonezija je največji proizvajalec palmovega olja na svetu, saj zagotavlja več kot polovico vseh svetovnih potreb. Drugi največji proizvajalec je sosednja Malezija. Največji uvoznici te dobrine pa sta Kitajska in Indija.

Palmovo olje se uporablja kot jedilno olje, je sestavina v predelani hrani, uporablja pa se tudi v proizvodih za čiščenje, kozmetiki, biogorivih in drugje.

V Argentini manj soje, v Kanadi manj oljne ogrščice

Trg z oljem že tako doživlja pretrese zaradi vojne v Ukrajini, saj sta Rusija in Ukrajina med največjimi svetovnmi izvoznicami sončničnega olja. Slabo kaže tudi z drugimi vrstami olja. Argentina, ena najpomembnejših proizvajalk in izvoznic sojinega olja, je že napovedala, da bo zaradi slabe letine zmanjšala izvoz, lanska suša pa je prizadela tudi pridelek oljne ogrščice v Kanadi, iz katere pridelujejo repično olje.

Tudi Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka sta na zasedanju ta teden izrazila zaskrbljenost zaradi morebitnega pomanjkanja hrane, ki bi lahko bila posledica vojne v Ukrajini. Predsednik Svetovne banke David Malpass je države pozval, naj ne delajo prevelikih zalog in naj ne uvedejo strogih izvoznih omejitev.

Letos naj bi bilo na svetu proizvedenih okoli 77 milijonov ton palmovega olja. Proizvodnja se je v zadnjih letih zmanjšala tudi zaradi pandemije covida-19, saj je na plantaže v jugovzhodni Aziji prišlo manj priseljenskih delavcev.