Državni zbor je potrdil novelo zakona o bančništvu in s tem razlastil imetnike podrejenih in hibridnih obveznic NLB-ja, Nove KBM in Abanke, saj se breme sanacije prenaša tudi na lastnike podrejenih instrumentov. O tej pereči temi so govorili v Studiu ob 17.00 na Radiu Slovenija.

Koliko bodo izgubili imetniki podrejenih in hibridnih vrednostnih papirjev? Članica uprave Perspektiva Bernarda Babič: "Ocene so nehvaležne. Pričakovati je, da imajo vse tri največje banke negativni kapital in v tem primeru bi imetniki izgubili vse. Kje se bo Banka Slovenije odločila narediti reze, pa je drugo vprašanje."

Koliko vlagateljev je nasedlo v teh naložbah? "Obstajajo javni registri le za obveznice, izdane v Sloveniji. Za tujino teh podatkov ni. Že zaradi dejstva, da so v te naložbe vključene pokojninske družbe in skladi življenjskega zavarovanja, lahko govorimo, da je v zgodbo vpletena četrtina državljanov Slovenije."

Analitik Financ Karel Lipnik je povedal, da so zavarovalnice nasedlo naložbo že odpisale, ne pa tudi pokojninske družbe: "Do zdaj so vse pokojninske družbe trdile, da to ne bo bistveno vplivalo na njihovo poslovanje, ker je delež teh podrejenih instrumentov relativno majhen." In kako bo to vplivalo na državljane? "Pokojninske družbe obljubljajo zajamčeni donos, tako da bodo morali izgube pokrivati iz svojega portfelja."

Kaj pa nepoučeni mali vlagatelji, ki so jim na bančnih okencih podrejene obveznice ponujali kot varno naložbo? Kaj lahko naredijo? Analitik Igor Erker: "Vsak je svoje glave mesar. Vsak, ki je ta instrument kupil, je imel na voljo prospekt. Življenje se spreminja, smo v ekstremnih razmerah. Nima smisla izgubljati besed. Zgodilo se je pač, da je bilo tveganje večje, kot so pričakovali."

Banka Slovenije in ministrstvo za finance sta povedala, da imajo tisti imetniki hibridnih in podrejenih obveznic, ki menijo, da so bili zavedeni ob nakupu, možnost, da tožijo prodajalce. Bernanda Babič se je branila: "Sama izhajam iz institucije, ki je te instrumente prodajala. Največ smo jih prodali v času, ko so imele banke visoke dobičke, ko so bili količniki kapitalske ustreznosti visoko nad zahtevami. Konkretno Abanka: guverner je takrat izjavil, da je Abanka zgledno prešla krizo. Trikrat zapored je od tuje institucije dobila tudi priznanje za najboljšo slovensko banko. Prodajalci ne moremo prevzeti odgovornosti za svoje delo, ampak tisti, ki dela niso dobro opravili: uprave, nadzorni sveti, revizorji in regulator."

Karel Lipnik je poudaril, da je sporna zlasti ena izmed obveznic NLB-ja, ki so jo množično prodajali prek bančnih okenc in kjer kupci niso imeli neposrednega stika z borznim posrednikom, ki bi jim razložil tveganje.

Kakšno upanje torej sploh imajo imetniki podrejenih in hibridnih obveznic? Bernarda Babič: "Glede na to, da imajo tudi določene strokovne institucije velike pomisleke o ustavnosti retroaktivnega posega v pravice imetnikov teh obveznic, ocenjujemo, da imajo imetniki velike možnosti, da iz tega položaja pridejo 'živi'. V tujini je bilo že nekaj takšnih primerov. Recimo: portugalsko ustavno sodišče je septembra razveljavilo šest ukrepov Evropske komisije. Problem je samo ta, da bo preteklo nekaj časa in da bo nekaj nepopravljivih posledic."

Ob tem dodajmo, da se bo društvo Mali delničarji Slovenije obrnilo na državni svet, da bi na nov zakon sprejel veto. Ob morebitnem neuspehu bodo poskusili še na ustavnem in nato na evropskem sodišču.