Novelo so podpirali v koalicijskih strankah, medtem ko ji je opozicija nasprotovala. Ta si je prizadevala za sprejem dopolnila SDS-a, po katerem dolžnost varovanja zaupnih bančnih podatkov ne bi veljala, če bi jih zahtevalo delovno telo DZ-ja. Dopolnilo ni dobilo zadostne podpore.
Z novelo zakona, ki jo je DZ sprejel po nujnem postopku, se bo vzpostavil pravni okvir za delitev bremen ob morebitnem reševanju bank v težavah med državo na eni strani in določenimi kategorijami upnikov banke na drugi strani. Tako se bo omogočilo nadaljevanje postopka sanacije bančnega sistema, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar.

Najprej delničarji, nato državna pomoč
Po njenih besedah je besedilo nastalo v tesnem sodelovanju s ključnimi deležniki te tematike, zlasti z Banko Slovenije. Za mnenje so prosili Evropsko centralno banko in besedilo usklajevali tudi z Evropsko komisijo. Ključno sporočilo novele je, da državna pomoč ne sme biti dodeljena, dokler lastniški in hibridni kapital ter podrejeni dolžniški instrumenti ne prispevajo k izravnavi morebitnih izgub, je povzela.

V noveli se definirajo kvalificirane obveznosti, ki so lahko predmet prenehanja ali konverzije v navadne delnice banke. Podrobneje se urejajo naloge izredne uprave - to sta poročanje Banki Slovenije in izdelava načrta reorganizacije banke -, pristojnosti Banke Slovenije in način izvedbe tega izrednega ukrepa.

Društvo malih delničarjev ostro nasprotuje
Z novelo zakona se bo torej uvedla možnost prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke kot izrednega ukrepa, ki ga lahko banki izreče Banka Slovenije. To je v zadnjih dneh povzročilo kar nekaj nasprotovanj. Če bo DZ zakon potrdil, se bodo v Društvu Mali delničarji Slovenije obrnili na državni svet, da bi nanj sprejel veto. Ob morebitnem neuspehu se bodo po njihovih napovedih obrnili še na ustavno in nato na evropsko sodišče.

NSi in SDS proti, SLS se še odloča
Te spremembe ne bodo veljale za Probanko in Factor banko, za kateri bodo veljali drugačni, že sprejeti ukrepi, bodo pa nova pravila veljala za sanacijo NLB-ja, NKBM-a in Abanke.

SDS za vpogled v bančne podatke
Opozicijo skrbi predvsem, da bodo te spremembe še dodatno omajale zaupanje v slovenski bančni sistem. V SDS-u so vnovič pripravili tudi dopolnilo, po katerem bi delovno telo državnega zbora lahko zahtevalo vpogled v zaupne bančne podatke, s čimer naj bi razkrili odgovornost tistih, ki so banke pripeljali v slab položaj, a predlog ni bil deležen zadostne podpore. Poslanka PS-ja Alenka Pavlič je svoje nasprotovanje SDS-ovemu predlogu utemeljila s tem, da bi bila Slovenija "edina država, kjer bi bilo mogoče razkriti bančno tajnost".

Poslanec NSi-ja Matej Tonin in poslanec SLS-a Franc Bogovič pa sta opozorila, da se s sprejemom evropskih smernic, na podlagi katerih je nastal zakon, ne mudi. Tonin se je ob tem spraševal, zakaj bo zakon veljal za vse banke v Sloveniji, če pa Evropska komisija smernice predlaga le za sistemske banke. Bogovič pa je prepričan, da bi morali z zakonom počakati do objave izidov stresnih testov bank.

SLS zahteva sklic nujnega sestanka
Predsednik SLS-a Franc Bogovič je predsedniku državnega zbora Janku Vebru poslal predlog za sklic nujnega sestanka poslanskih skupin v zvezi z davkom na nepremičnine. V SLS-u namreč nasprotujejo nujnemu postopku sprejemanja zakona, saj so prepričani, da nujni postopki za tako pomembne zakone, ki "tako vratolomno in negativno vplivajo na družbo", niso primerni, saj ne omogočajo dovolj prostora za javno razpravo in enakovredno sopostavljanje mnenj.