Naklade revij, ki jih izdaja družba Delo Revije, letno dosegajo skupaj 12 milijonov izvodov, uredništva pa pripravljajo tudi odmevne prireditve, kot sta Slovenka leta in Viktorji. A kljub temu je družba v finančnih težavah, ki so se prenesle tudi na zaposlene in pogodbene sodelavce, je za TV Slovenija poročal Seku M. Conde.

Podjetje v kreditih
Izplačil po pogodbah ni že več mesecev, redno zaposlenim novinarjem pa ne plačujejo socialnih prispevkov. Direktor in lastnik podjetja Matej Raščan obljublja, da bodo obveznosti poravnali do 13. junija.

Podjetje, ki so mu banke konec maja za nekaj dni blokirale transakcijske račune, si sicer obeta dokapitalizacijo v višini treh milijonov evrov, a mora odplačati tudi 27 milijonov evrov posojila. "Najbolj se bojimo, da bi začel ta slab kredit, ki ga je dala Nova Kreditna banka Maribor, uničevati sicer zdrave revije," je na to dejal predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Iztok Jurančič.

Težave tudi v drugih medijih
Težave se pojavljajo tudi v drugih medijih, saj so se po besedah novega predsednika Društva novinarjev Slovenije Matije Stepišnika lastniki obnašali izrazito neodgovorno. "Izčrpavali so medijska podjetja, jih prevzemali na nepregleden način. Danes so ta podjetja finančno izčrpana, izropana in sedaj brez denarja čakajo oziroma so soočena s številnimi drugimi izzivi, borijo pa se za preživetje," je dodal.

DNS: Vodstvo naj zaostale obveznosti poravnajo
Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije (DNS) je na konstitutivni seji izrazil zaskrbljenost nad dogajanjem v medijski hiši Delo Revije. Vodstvo pozivajo, naj zaostale obveznosti poravnajo do roka, od pristojnih institucij pa pričakujejo hitrejši odziv. V društvu, kot navajajo, namreč ne želijo, da se tudi "v medijih zavrti tragični vrtiljak dogodkov, ki smo jim (bili) priča v gradbeni dejavnosti".

Primer Dela Revij je sicer po mnenju društva jasen prikaz tega, "kam vodijo nepregledne lastniške operacije v medijih". Kot navajajo, so v društvu že večkrat javno opozorili, "da le popolna transparentnost lastninjenja in finančnih virov v teh postopkih postavljata zaščitni zid svobode tiska in zagotavljata stabilnost medijskih podjetij".

Kot so zapisali v društvu, so jasne in konkretne predloge za zakonsko opredelitev kriterijev za lastninjenje in lastniško preoblikovanje medijev na ministrstvo za kulturo že lansko jesen posredovali tudi združeni novinarski aktivi, vendar jih je vlada v postopku oblikovanja zakona o medijih povsem spregledala, so zapisali v društvu. DNS zato politiko znova poziva, naj omenjene kriterije vključi v besedilo zakona o medijih.