Strah pred jedrsko energijo je nastal že sedem let pred nesrečo v Černobilu, ko se je zgodila najhujša jedrska nesreča v ZDA. Nesreča v jedrski elektrarni Otok treh milj na zahodu Pennyslvanie ni zahtevala življenj, v neposredni bližini eksplozije pa je bila stopnja sevanja 50-krat manjša kot v Černobilu, vendar so ZDA takoj povsem ustavile gradnjo novih jedrskih elektrarn in poostrile varnostne ukrepe za že obstoječe, kar je mnogim elektrarnam zaradi visokih stroškov povzročilo finančne težave.

Skrbi ostajajo
Glavna skrb nasprotnikov uporabe jedrske energije je še nerešeno skladiščenje jedrskih odpadkov, katerih življenjska doba je več tisoč let. Gradnja jedrskih elektrarn zahteva velike stroške in s tem tudi precejšnje subvencioniranje države, kar bo po mnenju aktivistov države odvrnilo od financiranja alternativnih virov energije. Po 11. septembru 2001 se mnogi bojijo tudi terorističnih napadov na jedrske objekte.

Različni pogledi držav
V Nemčiji z jedrsko energijo zagotavljajo tretjino potreb, vendar se je kljub temu nemška vlada že pred leti odločila za razgradnjo vseh jedrskih elektrarn do leta 2020. Iz industrije se zdaj vrstijo pozivi za podaljšanje življenjske dobe za elektrarne, za kar se je v svojem predvolilnem programu zavzemala tudi zdajšnja kanclerka Angela Merkel, to pa bi Nemčiji zagotavljalo tudi doseganje strogih meril glede izpustov toplogrednih plinov v ozračje.

Čeprav so ZDA od nesreče leta 1979 ustavile gradnjo novih jedrskih elektrarn, je jedrska energija znova dobila mesto v najnovejšem energetskem načrtu predsednika Georga Busha, ki je v svojem januarskem govoru priznal, da so ZDA pri zadovoljitvi večine potreb po energiji odvisne od tuje nafte in morajo zato postati energetsko samozadostne. V načrtu so predstavljene spodbude za nove jedrske elektrarne, za katere je predvidenih tudi 3,1 milijarde dolarjev davčnih olajšav. Jedrska energija trenutno zagotovi 20 odstotkov električne energije v ZDA.

Tudi na Švedskem, ki se je za zaprtje svojih 12 jedrskih elektrarn odločila na referendumu leta 1980, se pojavlja ponovno zanimanje za jedrsko energijo, medtem ko njihova soseda Finska gradi peti jedrski reaktor, ki bo začel delovati leta 2008, nekateri pa že zahtevajo gradnjo šestega reaktorja. V Franciji, kjer jedrska energija zadovoljuje kar 80 odstotkov potreb po elektriki, so v zadnjih 30 letih zgradili 58 jedrskih elektrarn, vendar nobene nove od leta 1993.

Za Francijo in ZDA je med največjimi uporabniki jedrske energije tudi Japonska, ki namerava do leta 2010 delež jedrske energije pri proizvodnji elektrike povečati z zdajšnjih 30 odstotkov na 40 odstotkov, zaradi česar bo zgradila pet novih jedrskih elektrarn.