ZDA so po nesreči v jedrski elektrarni Otok treh milj ustavile gradnjo novih jedrskih elektrarn. Foto: Reuters
ZDA so po nesreči v jedrski elektrarni Otok treh milj ustavile gradnjo novih jedrskih elektrarn. Foto: Reuters
Jedrski odpadki
Prevoze radioaktivnih odpadkov iz jedrskih elektrarn pogosto spremljajo protesti okoljevarstvenikov in aktivistov. Foto: EPA
Francoska predelovalnica jedrskih odpadkov
Radioaktivne odpadke predelujejo v posebnih tovarnah. Foto: EPA

Strah pred jedrsko energijo je nastal že sedem let pred nesrečo v Černobilu, ko se je zgodila najhujša jedrska nesreča v ZDA. Nesreča v jedrski elektrarni Otok treh milj na zahodu Pennyslvanie ni zahtevala življenj, v neposredni bližini eksplozije pa je bila stopnja sevanja 50-krat manjša kot v Černobilu, vendar so ZDA takoj povsem ustavile gradnjo novih jedrskih elektrarn in poostrile varnostne ukrepe za že obstoječe, kar je mnogim elektrarnam zaradi visokih stroškov povzročilo finančne težave.

Tako za jedrsko nesrečo v ZDA kot tudi v Černobilu je bil kriv človek.
Jedrska energija znova na pohodu
Visoke cene fosilnih goriv in onesnaženje, ki ga povzročajo, so v energetsko potratnih državah sprožili nova razmišljanja o uporabi jedrske energije, saj se ta lahko pohvali s tem, da ne onesnažuje ozračja s toplogrednimi plini kot fosilna goriva. Ustrezajo ji tudi neuresničene napovedi nekaterih strokovnjakov o hujši jedrski nesreči, ki naj bi se zgodila vsakih deset let. Države, ki so se že odpovedale jedrski energiji, tako znova razmišljajo o njeni uporabi, na junijskem vrhu pa ji bo svojo podporo izrekla tudi skupina gospodarsko najbolj razvitih držav G8.

Od leta 2004 se je cena urana povečala kar za trikrat.
Poleg visokih cen nafte energetsko industrijo skrbijo tudi varnost njene dobave zaradi nestabilnih razmer na Bližnjem vzhodu, zmanjševanje naftnih rezerv in vse večja moč nepredvidljivih z energetskimi viri bogatih držav, kot je Rusija. Pri uranu, ki je glavno gorivo jedrskih elektrarn, te težave ni, saj ga zagotavlja 45 držav, skladišči pa se lahko za več desetletij.

Skrbi ostajajo
Glavna skrb nasprotnikov uporabe jedrske energije je še nerešeno skladiščenje jedrskih odpadkov, katerih življenjska doba je več tisoč let. Gradnja jedrskih elektrarn zahteva velike stroške in s tem tudi precejšnje subvencioniranje države, kar bo po mnenju aktivistov države odvrnilo od financiranja alternativnih virov energije. Po 11. septembru 2001 se mnogi bojijo tudi terorističnih napadov na jedrske objekte.

Različni pogledi držav
V Nemčiji z jedrsko energijo zagotavljajo tretjino potreb, vendar se je kljub temu nemška vlada že pred leti odločila za razgradnjo vseh jedrskih elektrarn do leta 2020. Iz industrije se zdaj vrstijo pozivi za podaljšanje življenjske dobe za elektrarne, za kar se je v svojem predvolilnem programu zavzemala tudi zdajšnja kanclerka Angela Merkel, to pa bi Nemčiji zagotavljalo tudi doseganje strogih meril glede izpustov toplogrednih plinov v ozračje.

V 31 državah po svetu deluje 440 komercialnih jedrskih reaktorjev, ki zadovoljujejo okoli 16 odstotkov potreb po energiji. Največji delež jedrske energije pri oskrbi z elektriko ima z 78 odstotki Francija, najmanj pa z dvema odstotkoma Kitajska.
Do leta 2020 naj bi vse jedrske elektrarne razen ene zaprli tudi v Veliki Britaniji, kjer z jedrsko energijo zadovoljijo 20 odstotkov potreb po elektriki. Da bi zagotovili dovolj energije v prihodnosti in zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, je britanski premier Tony Blair v svojem dolgoročnem energetskem načrtu predlagal ponovno preučitev uporabe jedrske energije. Britanski parlament ga je sicer aprila pozval, naj ne hiti z odločitvami o gradnji novih jedrskih elektrarn, saj te po njihovem mnenju v naslednjih desetih letih ne morejo zadovoljiti potreb po elektriki in vplivati na zmanjšanje izpustov, ker jih enostavno ne morejo zgraditi v tem času.

Čeprav so ZDA od nesreče leta 1979 ustavile gradnjo novih jedrskih elektrarn, je jedrska energija znova dobila mesto v najnovejšem energetskem načrtu predsednika Georga Busha, ki je v svojem januarskem govoru priznal, da so ZDA pri zadovoljitvi večine potreb po energiji odvisne od tuje nafte in morajo zato postati energetsko samozadostne. V načrtu so predstavljene spodbude za nove jedrske elektrarne, za katere je predvidenih tudi 3,1 milijarde dolarjev davčnih olajšav. Jedrska energija trenutno zagotovi 20 odstotkov električne energije v ZDA.

Tudi na Švedskem, ki se je za zaprtje svojih 12 jedrskih elektrarn odločila na referendumu leta 1980, se pojavlja ponovno zanimanje za jedrsko energijo, medtem ko njihova soseda Finska gradi peti jedrski reaktor, ki bo začel delovati leta 2008, nekateri pa že zahtevajo gradnjo šestega reaktorja. V Franciji, kjer jedrska energija zadovoljuje kar 80 odstotkov potreb po elektriki, so v zadnjih 30 letih zgradili 58 jedrskih elektrarn, vendar nobene nove od leta 1993.

Najbolj optimistični strokovnjaki napovedujejo, da bo v manj kot 50 letih jedrska energija zadovoljila polovico svetovnih potreb po elektriki.
Če so razvite zahodne države dvomeče do jedrske energije, pa ji na široko odpirajo vrata v gospodarsko razvijajočih se državah, kot sta Kitajska in Indija. Kitajska ima devet jedrskih reaktorjev in namerava do leta 2020 zgraditi še 30 novih, da bi zadovoljila hitro naraščanje potreb po energiji zaradi visoke gospodarske rasti. V naslednjih 15 letih naj bi se tako delež jedrske energije pri proizvodnji elektrike povečal z 2,3 odstotka na 4 odstotke.

Za Francijo in ZDA je med največjimi uporabniki jedrske energije tudi Japonska, ki namerava do leta 2010 delež jedrske energije pri proizvodnji elektrike povečati z zdajšnjih 30 odstotkov na 40 odstotkov, zaradi česar bo zgradila pet novih jedrskih elektrarn.