Po vsej Ukrajini so potekale slovesnosti v spomin na nesrečo, ki je po ocenah Združenih narodov zahtevala 4.000 žrtev, po Greenpeaceovih ocenah pa bo zaradi posledic nesreče za različnimi oblikami raka zbolelo kar 270.000 ljudi.

V Kijevu se je ukrajinski predsednik Viktor Juščenko udeležil slovesnosti v t. i. černobilski cerkvi, kjer se vsako leto zberejo preživeli, in položil cvetje na tamkajšnji spomenik žrtev.

Vzrok za nesrečo človeška napaka
V noči na 26. april je zaradi človeške napake ob 1.23 eksplodiral četrti reaktor, radioaktivne snovi pa so se zaradi neugodnih vetrov razširile daleč po Evropi. Najbolj prizadete so bile Ukrajina, Belorusija in Rusija, posledice pa so čutili celo do Francije.

SZ najprej molčal
Takratne sovjetske oblasti so nesrečo zamolčale. Šele 36 ur po nesreči so začele evakuirati bližnje naselje Pripjat, svetovna javnost pa je za nesrečo izvedela šele potem, ko so več kot 1.000 kilometrov oddaljene švedske merilne postaje zaznale radioaktivno sevanje.

V sledečih desetletjih so posledice nesreče postajale vse bolj obsežne, za različnimi radiacijskimi boleznimi in rakavimi obolenji so zbolevali in še vedno zbolevajo ljudje v bližnji in daljni okolici Černobila.

Protestni shod v Belorusiji
Ob obletnici jedrske nesreče so protestni shod pripravili tudi v Belorusiji. Opozicija je po besdeah predstavnika glavnega opozicijskega voditelja Aleksandra Milinkeviča shod organizirala, ker se ji zdi, da so prepovedi zborovanj, ki so jih uvedle beloruske oblasti, neke vrste politični Černobil. Protestov se je udeležilo okoli 4.000 ljudi, med njimi tudi Milinkevič, ki ga je pred tem tožilstvo poklicalo predse in mu odsvetovalo udeležbo na shodu.

V Belorusiji je že tretjič na predsedniških volitvah pretekli mesec zmagal Aleksander Lukašenko. Opozicija in Zahod sta volitve označila za nepoštene in jih označila za prevaro. Zato je nekaj dni po volitvah na ulicah Minska protestiralo tudi več tisoč privržencev opozicije, potem pa jih je razgnala policija.