V zbornici pravijo, da NRP ne prinaša odgovorov na vprašanja, kako bomo v Sloveniji odpravili ključne težave. "Reforme ostajajo brez konkretizacije," poudarja predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič.

"Ugotovimo lahko, da z NRP-jem brezposelnosti ne bomo zmanjševali, da socialni transferji predstavljajo prevelik del socialne varnosti med zaposlenimi, da je gospodarski rasti in temu, kaj bomo naredili za konkurenčnost, namenjeno premalo prostora," je na novinarski konferenci dejal Hribar Milič in dodal, da dokument rešitve odlaga na neki poznejši čas.

"Dve- ali nekaj več kot dveodstotna rast, ki je predvidena v NRP-ju, ne bo zagotovila dovolj delovnih mest, ne bo prispevala k zmanjšanju zadolževanja, ne bo zagotovila konkurenčnosti," meni Hribar Milič. Po njegovih besedah bi morali zdaj z dejavnejšim pristopom in s konkretnejšimi predlogi izkoristiti ugodne razmere na mednarodnih trgih ter tako Sloveniji zagotoviti gospodarsko rast.

Na področju premalo konkretno
V GZS-ju so kritični tudi do področja zdravstva v okviru NRP-ja. Sistemske spremembe na področju zdravstva po besedah Tatjane Čerin iz zbornice v letih 2015 in 2016 niso predvidene, NRP poudarja zlasti pripravo določenih analiz in smernic.

V GZS-ju na področju zdravstva zahtevajo optimizacijo in specializacijo mreže zdravstvene dejavnosti, strogo razmejitev javnega in zasebnega sektorja, enakomernejšo obremenitev zavarovancev, kakovosten menedžment izvajalcev, krajšanje obdobja nadomestila za bolniško dejavnost. Tatjana Čerin je poudarila, da se je treba dotakniti tudi kolektivne pogodbe zdravstvene dejavnosti.

Ključni razlogi, da se ne pristopi k izvedbi sistemskih sprememb, so po njenih besedah strah, slaba komunikacija in neustrezna koordinacija interesov, ki se pojavljajo v zdravstveni dejavnosti.

V GZS-ju so več pričakovali tudi na področju javnega naročanja. "Pričakujemo usposobljene javne naročnike, bolje pripravljena javna naročila in izbor ponudnikov po kvalitativnih merilih, možnost pritožbe na drugi stopnji, preprečevanje socialnega dampinga, uravnotežene mehanizme za poplačila podizvajalcev in izvajalcev hkrati," je dejal Igor Knez.

Dvomi o izvedbi
Hribar Milič sicer dvomi, da se bo NRP dejansko realiziral. V zbornici so že v času sprejemanja dokumenta podvomili o njegovi izvedbi, še zdaj pa gre za občutek, da je bil pripravljen le zato, ker je bila to zahteva iz Bruslja, je dejal Hribar Milič, ki sicer opozarja, da možnosti za spremembe obstajajo, v zbornici si bodo zanje tudi prizadevali.

Kritični tudi sindikati
Tudi v zvezi svobodnih sindikatov (ZSSS) so kritični do nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti, ki ju je vlada prejšnji teden poslala v Bruselj. Njuna usmeritev je napačna, menijo, saj je prevelik poudarek na varčevalni politiki. ZSSS je kritičen do sistema varovanja delavskih pravic, insolvenčne zakonodaje, privatizacije in deregulacije poklicev.

"Nadaljevanje varčevalne politike je baje dejstvo. Da se bo socialna politika prilagajala zakonu o fiskalnem pravilu, ki pravi, da mora biti do leta 2020 strukturni saldo države izravnan," je dejal samostojni svetovalec ZSSS-ja Goran Lukič. Ob tem je poudaril, da socialni partnerji zadnje verzije programa stabilnosti sploh niso videli.

ZSSS: Prava smer na področju javnih naročil
Dokumenta gresta v določenih smereh v pravo smer, Lukič je izpostavil področje javnih naročil. Na tem mestu piše, da bo prenova sistema javnega naročanja v skladu z evropskimi direktivami v smislu izboljšanja poenostavitve in skrajšanja postopka ter da bodo dodani socialni elementi.

"Že večkrat smo izpostavili, da je naša zahteva, da se v slovenski zakonodajni okvir javnega naročanja v polni meri vpelje verižna oziroma solidarna odgovornost," je poudaril.

Kaj pa pravice iz dela
Medtem ko GZS poudarja premalo konkretnosti, pa sindikati menijo, da je premajhen poudarek pri spoštovanju pravic iz dela. Lukič je spomnil, da obseg kršitev delavskih pravic iz leta v leto raste, kar kaže tudi poročilo inšpektorata za delo. Število obravnavnih kršitev temeljnih pravic delavcev se je v petih letih namreč povečalo s 330 na 3.300.

"O tem v programu ni nič zapisanega, kako bomo naredili v Sloveniji sistem varovanja pravic iz dela na tak način, da bo učinkovit nadzor," je dejal.

Delavci naj imajo prednost
Glede insolvenčne zakonodaje je Lukič ponovil njihovo zahtevo, da morajo imeti delavci absolutno prednost pri poplačilu iz stečajne mase.

Kot je dodal predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič, menijo, da je napoved izboljšanja strukturnega salda sektorja države za 0,5 odstotka na leto, v nacionalnem reformnem programu celo za 0,6 odstotka, preoster, pregrob cilj.

"Kajti to pomeni pritisk na zmanjšanje odlivov za socialno državo," je poudaril in dodal, da že samo 0,1 odstotka pomeni 40 milijonov evrov manj, 0,5 odstotka pa 200 milijonov evrov manj.