V svojem osnutku nacionalnega reformnega programa, ki ga je poslala v Bruselj in ga zdaj podrobneje usklajuje s socialnimi partnerji, je vlada tri podpoglavja pri doseganju ciljev Europa 2020 posvetila tudi energetiki oz. zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, obnovljivim virom energije ter povečanju energetske učinkovitosti.

Slovenija naj bi tako dosegla cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov na podlagi operativnega programa zmanjšanja emisij do leta 2020 s pogledom do leta 2030, po katerem naj bi Slovenijo spremenili, v z viri gospodarno, zeleno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo. Investicijski ukrepi pa naj bi povečali domače povpraševanje po zelenih rešitvah in predstavljali veliko priložnost za gospodarstvo.

Več obnovljivih virov energije
Do leta 2020 naj bi Slovenija tudi povečala delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije na 25 odstotkov. Uradni podatki za leto 2013 kažejo, da naj bi iz obnovljivih virov pridobivali že 21,5 odstotka energije. Pri tem pa ugotavljajo, da so bili preseženi cilji za sončne elektrarne, medtem ko so bili premalo izkoriščeni potenciali biomase, vodne energije, vetrne energije, plina iz čistilnih naprav in geotermalne energije.

V želji po povečanju obnovljivih virov naj bi zgradili tri hidroelektrarne (HE), za katere so sprejeti prostorski načrti (črpalna HE na Kozjaku, HE Brežice na spodnji Savi in HE Mokrice na spodnji Savi), načrtovanih pa je še več hidroelektrarn na srednji Savi, HE Hrastje Mota na Muri ter park vetrnih elektrarn Senožeška Brda, kateremu že nasprotuje tamkajšnja civilna iniciativa.

Več kot milijarda za prenovo stavb
Med t. i. okvirnim naborom projektov, ki ga je Slovenija poslala v Bruselj in ki naj bi bili financirani tudi iz "Junkerjevega načrta", 300 milijard evrov vredne evropske investicijske iniciative, ki naj bi zagnala gospodarsko rast po EU-ju. Med slovenskimi projekti so tudi elektrarne na srednji Savi, ki so cenjene na 400 milijonov evrov in v katere naj bi v prihodnjih dveh letih investirala 15 milijonov evrov, ter še bolj ambiciozna energetska sanacija stavb, v katero naj bi Slovenija investirala kar 1,3 milijarde evrov oz. 300 milijonov med letoma 2015 in 2017.

S tem naj bi dosegli tudi obveznosti po vsakoletnem zmanjševanju porabe energije. Ena izmed možnosti je spodbujanje ukrepov za učinkovito rabo energije v gospodinjstvih prek Eko sklada. Nov razpis Eko sklada, za katerega je namenjeno 22 milijonov evrov nepovratnih sredstev za nove naložbe v ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, je bil objavljen pretekli petek.

Lobisti v ozadju Eko sklada?
Razpis Eko sklada je še pred objavo naletel na precejšnje kritike zagovornikov večje energetske učinkovitosti v Sloveniji, združenja za energetsko neodvisnost (Zens). Eko sklad namreč po njihovem mnenju ne spodbuja vseh racionalnih rešitev na področju učinkovite rabe energije, temveč naj bi nanj glede razdelitve subvencij vplivali lobiji.

Tako letos ni več subvencij za toplotne črpalke za sanitarno vodo, veliko pripomb pa je je tudi na račun subvencij za električna vozila, saj je pravnim osebam na voljo dva milijona evrov subvencij, za fizične osebe pa le pol milijona evrov. Od razpisa za subvencije Eko sklada so odvisni tudi številni proizvajalci, saj morebitni investitorji čakajo na razpis subvencij.

Tajnik združenja Božo Dukić opozarja, da to povzroča "kampanjsko proizvodnjo", saj proizvodnja npr. toplotnih črpalk, do razpisa stoji, saj ni naročil. Ob tem se sprašuje, zakaj se razpisi ne pripravijo do konca leta in nato veljajo vse leto, saj pravne osnove že imajo, denar pa je tudi že na razpolago. Kot rečeno, je bil letošnji razpis objavljen skoraj štiri mesece po začetku leta.

Dukić tudi meni, da je potreben nov koncept razvoja energetike, ki ga sicer vsaka vlada pripravlja na novo. Slovenija pa ima po njegovih besedah velik potencial pri obnovljivih virih energije, ki ga ne zna izkoristiti. Tako obstaja velik potencial pri majhnih elektrarnah. Tako je bilo že pred drugo svetovno vojno v Sloveniji kar 535 malih "elektrarn" (mlinov in žag), ki bi bili velik potencial za proizvodnjo električne energije. "Drug potencial je fotovoltaika in geotermalna energija," pravi. Deset tisoč delovnih mest pa bi v Sloveniji lahko odprli na račun energetske obnove stavb. "V slovenskih občinah 3.000 javnih objektov. Župani velikokrat niso zainteresirani za energetsko prenovo, saj njihov mandat traja le štiri leta, prvi pozitivni rezultati pa se kažejo šele po šestih letih," še opozarja Dukić.

Po njegovem mnenju bi lahko za pridobivanje energije tudi bolje izkoriščali morje, saj denimo švedska prestolnica Stockholm na račun morja pridobiva kar 60 odstotkov vse potrebne energije. "Luki Koper sem predlagal, da bi tam postavili energetski objekt in bi na račun morja lahko hladili in segrevali vse njihove objekte," še dodaja Dukič, vendar interesa od Luke za zdaj še ni bilo. Podobno bi segrevali in ohlajali tudi druge objekte na Obali, denimo bolnišnice.

Ukinitev subvencij za fosilna goriva
Kako so zadovoljni z napovedanimi reformami na področju energetike in zmanjševanja toplogrednih plinov, smo povprašali tudi mrežo nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, Plan B za Slovenijo.

"Načrti vlade za doseganje ciljev na področju emisij toplogrednih plinov sami po sebi, čeprav na nekaterih področjih nezadostni, niso slabi, skrbi pa pomanjkanje dejavnosti za njihovo izvajanje. Od sprejetja programa za zmanjšanje emisij (OP TGP 2020), ki je bil že tako sprejet z vsaj dvoletno zamudo, nismo opazili nobenega napredka. Pri tem je še posebej skrb vzbujajoče področje prometa, kjer se predvideni ukrepi tudi v preteklosti niso izvajali," pravi Barbara Kvac iz društva za sonaraven razvoj Focus, ki je del Plana B.

Med prvimi ukrepi, ki jih je treba nemudoma pripraviti in izvajati, je odprava do okolja škodljivih subvencij. "Fosilni viri so pri nas še vedno deležni podpor, kar daje onesnaževalcem napačne signale in spodbuja njihovo nadaljnjo rabo, hkrati pa zmanjšuje možna sredstva za ukrepe, ki emisije dejansko zmanjšujejo. Nemudoma je treba začeti tudi z izvajanjem ukrepov na področju prometa. V sektorju prometa emisije še vedno naraščajo, kar lahko ogrozi doseganje sprejetih ciljev," pravi.

Zamude so po njihovih ugotovitvah tudi na področju energetske učinkovitosti, kjer se načrti šele oblikujejo. Na področju obnovljivih virov energije pa je ukinitev feed-in podporne sheme praktično ustavila vlaganja v proizvodnjo do okolja prijazne električne energije.

"Ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije ne vplivajo pozitivno le na okolje, temveč tudi na gospodarstvo in družbo. Zato bi jim vlada morala priznati večjo težo in se jih lotiti veliko bolj smelo. Žal pa se na teh področjih soočamo z velikim pomanjkanjem kapacitet v resornih ministrstvih, posledično s prepočasnim napredkom in zamujanjem priložnosti za nova delovna mesta, nižje stroške in večjo konkurenčnost, ter boljše zdravje ljudi," še opozarja Kvacova.