Stranke koalicije so danes parafirale koalicijsko pogodbo, v članku pa si lahko preberete povzetek glavnih zavez nove koalicije. S koalicijskim sporazumom, ki so ga SMC, DeSUS in SD parafirali danes, vlada dobiva 14 ministrstev in enega ministra brez resorja, kar je dve ministrstvi več kot zdaj. Poleg tega koalicijski sporazum dopušča, da predsednik vlade po lastni presoji predlaga dodatne ministre brez resorja.

Tako bomo imeli v novi vladi ministra ali ministrico za: zunanje zadeve, notranje zadeve, obrambo, finance, gospodarski razvoj in tehnologijo, pravosodje, javno upravo, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zdravje, za izobraževanje, znanost in šport, infrastrukturo, kulturo, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvo za okolje in prostor. Pri tem se koalicijske stranke zavezujejo, da bodo svoje kandidate za ministre predlagale glede na strokovnost in učinkovitost.
Koalicija med prednostne naloge svojega delovanja postavlja večanje mednarodne konkurenčnosti in gospodarske uspešnosti države ter povrnitev zaupanja ljudi v državo. Za temelje svojega delovanja koalicija jemlje gospodarsko rast, varovanje obstoječih delovnih mest in dejavnosti za ustvarjanje novih. Poudarja tudi socialni dialog, trajnostni razvoj, človekove pravice in enake možnosti ter dostojen pokop vseh mrtvih. Koalicijske partnerice se tako obvezujejo, da ne bodo odpirale ideoloških tem.

Ne bodo si metali polen pod noge
S koalicijskim sporazumom stranke prihodnje vlade načrtujejo tudi devet prednostnih projektov. Ti so: prenova stavb v državni, občinski in zasebni lasti, poenostavitev javnega naročanja in vzpostavitev agencije za javna naročila, zelena proračunska in davčna reforma, združitev upravljanja in vodenja informacijsko-komunikacijske tehnologije celotne javne uprave, uvedba davčnih blagajn, projekt Vse na enem mestu, vzpostavitev sistema kriznega upravljanja in vodenja med ministrstvi, sistemsko razdolževanje in koordinacija prestrukturiranja podjetij, spodbujanje socialnega podjetništva. Ministrstva bo med seboj usklajevala vladna projektna pisarna, ki pa bo le "način dela oziroma način pristopa k upravljanju medresorskih projektov" in bo imela svojega vodjo.

Koalicijski partnerji naj bi se izogibali izjavam, ki bi nasprotovale izjavam premierja in vlade ter vlaganju interpelacij, zaupnice ali nezaupnice vladi in glasovanju za nezaupnico ali interpelacijo zoper vlado ali ministra. Dogovorili so se tudi, da bodo na sejah delovnih teles in DZ-ja podpirali koalicijsko usklajene zakonske predloge in akte. Če bodo želeli podpreti predloge opozicije, bodo morali o tem obvestiti pristojnega ministra in predstavnike koalicijskih partnerjev ter poskušati doseči soglasje.
Pokojnine zamrznjene, manj davkov za izobražen kader
Koalicijska pogodba ohranja omejevanje plač in stroškov dela v javnem sektorju. Do 2,5-odstotne gospodarske rasti sta tako zamrznjeni višini socialnih transferjev in pokojnin. Izjema je minimalna plača, ki se mora usklajevati z inflacijo.

Pri dohodninski lestvici so predvidene razbremenitve plač visoko kvalificirane delovne sile. Postopno nameravajo ukiniti do okolja škodljive subvencije in prek tega znižati obdavčitev dela. Nova vlada namerava pripraviti tudi predlog novega zakona o davku na nepremičnine, vendar dokument ne navaja, kdaj naj bi začel veljati.

Predvideva tudi spremembo strukture davkov in ne njihovega višanja, uvedbo davčnih blagajn ter doslednejše pobiranje davkov in strožji nadzor. Poseben poudarek koalicija napoveduje črpanju evropskega denarja, kar naj bi med drugim dosegli s strokovno pomočjo pripravljavcem projektov.

Nova koalicija napoveduje tudi zakon o fiskalnem pravilu in fiskalni svet kot neodvisen organ. Njegova naloga bo ocenjevanje predlogov državnega proračuna in predlaganje davčnih ukrepov. Napovedujejo tudi programski proračun.

Nadzorovana privatizacija in preiskave bančne luknje
Koalicija na področju poslovanja bank in zavarovalnic napoveduje učinkovitejši nadzor in povezovanje nadzornih institucij. Odgovornost za preiskavo bančne luknje se bo po njihovih načrtih prenesla z Družbe za upravljanje terjatev bank, zanjo predvidevajo tudi strožji nadzor, na Banko Slovenije ter na pristojne organe. Skozi učinkovitejši nadzor Slovenskega državnega holdinga želijo izboljšati tudi upravljanje državnega premoženja.
Komercialne banke bodo morale po zahtevah Banke Slovenije "aktivno obravnavati" preostanek svojih slabih posojil in pripraviti akcijski načrt za njihovo obravnavo. Ob tem koalicija načrtuje krepitev vloge SID banke.

Prav tako napovedujejo "premišljeno privatizacijo" državnih bank in podjetij v državni lasti, pri čemer bosta osnova strategija in klasifikacija naložb, presoja pa bo pod jasnimi kriteriji potekala od primera do primera. Ključna infrastruktura bo tako ostala državna, kupnina pa bo šla za zmanjševanje dolgov, prestrukturiranje podjetij z zdravimi jedri in tujimi trgi, financiranje strateških razvojnih projektov države in financiranje demografskega sklada.

Stabilizacija poslovnega okolja
Sporazum napoveduje tudi predvidljive pogoje poslovanja za podjetja in učinkovito administracijo. Tako naj bi nas čakali enostavnejši in krajši postopki za pridobivanje dovoljenj in umeščanje objektov v prostor, zagotavljanje vseh potrebnih informacij na enem mestu in razširitev ponudbe točk VEM.

Vzpostavili naj bi tudi točke VEM za pomoč podjetjem v tujini. S strategijo pametne specializacije naj bi opredelili prednostna vsebinska področja. Izboljšati želijo tudi nadzor in spremljanje učinkov državnih pomoči. Za podporo malemu gospodarstvu naj bi namenili več denarja Slovenskemu podjetniškemu skladu in SID banki.

Skrajšati želijo dolgotrajne insolvenčne in sodne postopke, pospešiti sistemsko razdolževanje in prestrukturiranje podjetij. To naj bi storili s prestrukturiranjem kratkoročnih posojil podjetij, delnim odpisom posojil in dokapitalizacijo podjetij.
Bencinski cent in neodločujoča revizija Teša 6
Prihodnja koalicija na področju infrastrukture predvideva vzpostavitev državnega centra za upravljanje prometa, ki naj bi združeval nekatere upravljavske naloge cest in železnic. Za vzdrževanje železnic naj bi šel del trošarin na pogonska goriva, t. i. bencinski cent. Proučili bodo tudi možnost uvedbe nadomestila za uporabo cest kot vira financiranja vzdrževanja in obnove cestnega omrežja.

Dokončati nameravajo projekt integriranega javnega potniškega prometa z enotno vozovnico. Spodbujali ga bodo tudi s sistemom 'parkiraj in odpelji' oz. s pospešeno gradnjo novih parkirišč. Že načrtovane naložbe, vključno s t. i. tretjo in četrto razvojno osjo, bodo prevetrili. Prednostno pa bodo uresničili naložbe, sofinancirane od EU-ja in tiste, ki bodo zagotavljale denar za plačevanje državnih dolgov. Za zagotavljanje lastne udeležbe predvidevajo posojila Evropske investicijske banke.

Na področju energetike je med ukrepi predvidena neodvisna revizija gradnje Teša 6 in njegove prihodnje ekonomike. Da bi bilo nadaljevanje projekta odvisno od rezultatov revizije, ni predvideno.

Nadaljevati nameravajo gradnjo verige hidroelektrarn na Savi, predvidena pa je tudi možnost gradnje hidroelektrarn drugod v državi. Odločitve o konkretnih energetskih projektih bodo sprejete v okviru priprave novega energetskega koncepta, do takrat pa nasprotujejo NEK-u 2.

Večja energetska učinkovitost
Do leta 2020 želijo podvojiti učinkovitost rabe energije. Poleg vodne in vetrne energije bo imela prednost biomasa, posebno pozornost pa bodo namenili zemeljskemu plinu. Načrtujejo tudi finančno vzdržen sistem podpor za obnovljive vire energije.

Med ukrepi načrtujejo energetsko sanacijo stavb v državni, občinski in zasebni lasti, če bo to bolj racionalno, pa je mogoča tudi podelitev koncesije za upravljanje elektrodistribucijskega omrežja elektrodistribucijskim podjetjem. Na področju okolja in prostora bodo prednostno začeli usklajevati prostorsko, okoljsko in gradbeno zakonodajo.

Načrtovan je tudi zapis pravice do pitne vode v ustavo in sprejetje nacionalnega stanovanjskega programa do 2020. Prav tako si bodo prizadevali za razvoj ekološko usmerjenega kmetijstva in gozdarstva. V kmetijstvu bodo poskušali določiti merljive cilje za subvencije.

Manj revnih in več prožne varnosti
Pri spremembah pokojninskega zavarovanja koalicija načrtuje zagotovitev dolgoročne stabilnosti pokojninske blagajne, spodbujanje poznejšega upokojevanja in različne oblike dodatnih zavarovanj. Dali so tudi zavezo, da bodo zagotovili 40 milijonov za letni dodatek upokojencev. Koalicijski partnerji so se prav tako zavezali, da bodo do 30. junija 2015 sprejeli zakon o ustanovitvi in delovanju demografskega rezervnega sklada.

Čeprav celovita delovna reforma ni omenjena, koalicija namerava slediti načelu t. i. prožne varnosti - lažje zaposlovanje in odpuščanje ter boljša pravna in socialna varnost delavcev. Koalicija napoveduje tudi pripravo predloga za vzpostavitev in delovanje odpravninskega sklada za brezposelne. Ta se bo financiral s prispevki delodajalcev, kar te že skrbi. Glede usklajevanja minimalne plače ni nič konkretnega, le da bo ta institut ohranjen.

Koalicija napoveduje tudi preureditev zakonodaje na področju začasnega in občasnega dela upokojencev, problematiko dela mladih pa naj bi dokončno uredili v zakonu, ki ureja študentsko delo, ta je sicer že skoraj pripravljen. Nadaljevalo naj bi se poenotenje obdavčitve vseh vrst dela, načrtujejo tudi povečanje števila delovnih inšpektorjev.
Posebna pozornost mladim
Na področju zaposlovanja mladih pogodba predvideva le prizadevanje za boljši nadzor nad izvajanjem ukrepov za zaposlovanje mladih in podaljšanje njihove veljavnosti ter za lažji dostop do prvega stanovanja za mlade in mlade družine.

Na seznamu ukrepov so še dostopnejši vrtci za mlade, vzpostavitev vavčerskega sistema za opravljanje obveznega pripravništva in praks za dijake in študente, ugodnejša posojila, kadrovske štipendije in popis delovnih izkušenj. Odločbe ustavnega sodišča bodo podlaga za odpravo sistemske diskriminacije istospolnih partnerjev in istospolno usmerjenih ljudi.

Prav tako je predvidena ustanovitev sveta vlade za človekove pravice, v katerem bodo zastopane nevladne organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic, strokovna javnost, predstavniki pristojnih resorjev in parlamentarnih odborov ter urada varuha človekovih pravic. Projekt Vse na enem mestu (VEM) bo zajel tudi centre za socialno delo in z njimi povezane socialne prejemke. VEM za mlade pa prinaša vzpostavitev kariernega inkubatorja.
Večji ugled sodstva in večja pravna varnost
Pri pregonu kaznivih dejanj in delovanju sodstva koalicijski sporazum izpostavlja omogočanje bolj koordiniranega in tvornega sodelovanja ter učinkovitejše izvajanje nalog organov odkrivanja, pregona in sojenja. Obenem pa je treba zagotoviti, da se izvršilna veja ne bo vmešavala v njihovo delo.

Trajni sodniški mandat ostaja, podaljšati pa nameravajo preizkusno obdobje. V koaliciji tudi podpirajo uveljavitev jasnih meril za izbiro sodnikov, njihovo ocenjevanje in napredovanje. Za zmanjševanje sodnih zaostankov je treba po mnenju koalicije preučiti možnosti zakonodajnih poenostavitev, kjer to ne vpliva na varstvo človekovih pravic. Hkrati je treba težiti k optimizaciji poslovnih procesov.

Opravila, ki niso neposredno povezana s sojenjem, bi prenesli na strokovne sodelavce, okrepili odločevalsko in nadzorno funkcijo predsednikov sodišč. Državno tožilstvo mora po prepričanju koalicijskih partneric ostati v pristojnosti pravosodnega ministrstva, okrepiti pa je treba tudi njegove pristojnosti za odločanje. Med organizacijskimi spremembami načrtujejo še ukinitev Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri specializiranem državnem tožilstvu.

Janšev primer sprožil razmislek o spremembi zakonodaje
Zaradi poslanskega mandata obsojenega Janeza Janše koalicijski partnerji napovedujejo presojo o potrebnosti spremembe pogojev za kandidiranje na volitvah. Na dnevni red DZ-ja bo tako že letos uvrščen predlog zakona o volitvah. Preučili bodo tudi možnosti vzpostavitve e-volitev.

Obljubljajo tudi, kot vse vlade do zdaj, zmanjševanje političnih vplivov na kadrovanje in strokovno delo. To nameravajo doseči z jasnimi in preglednimi merili napredovanja in odgovornosti, ob tem pa napovedujejo stalno usposabljanje javnih uslužbencev, povečanje odzivnosti in prožnosti upravnih storitev ter njihovo preglednost, pa tudi zagon projektov VEM na ravni javne uprave.

Novo ministrstvo za javno upravo ima za nalogo tudi poenostaviti sistem javnih naročil in vzpostavitev agencije za javna naročila. Prizadevali si bodo tudi za boljše upravljanje vsega premoženja države z osrednjim nadzorom nad njim.

Spremembe lokalne organizacije in odpoklic županov
Predvidena je tudi racionalnejša organizacija skupnih strokovnih in pomožnih služb javnih izvajalcev na regionalni ravni. Hkrati z reformo teritorialne organizacije državne uprave bo potekala tudi reforma lokalne samouprave, ki bo usmerjena v povezovanje ali združevanje občin. Ob tem že za prvo polovico mandata napovedujejo pripravo strategije razvoja lokalne samouprave.

Napovedujejo podporo občinam, med drugim pri črpanju evropskega denarja, za povezavo med državo in občinami pa napovedujejo novo rešitev. Na mizi bo tudi možnost uveljavitve odpoklica župana in občinskih svetnikov.

Koalicijske partnerice bodo pravice italijanske in madžarske manjšine nadgradile, med drugim s pripravo novega zakona ter s pripravo celovitega seznama njihove kulturne dediščine. Financiranje manjšin bodo ohranili na obstoječi ravni. Po potrebi bodo nadgradili tudi predpise s področja romske skupnosti in nadaljevali prizadevanja za ureditev kolektivnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanjega SFRJ-ja.

Zdravstvo ostaja dostopno vsem
Obvezno zdravstveno zavarovanje bo po koalicijski pogodbi sodeč ostalo univerzalno in ob solidarnostnem financiranju. Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje nameravajo ukiniti in ga nadomestiti z dajatvijo. Pravice in obveznosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja nameravajo urediti na zakonski ravni in prečistiti košarico pravic.

Obvezno zdravstveno zavarovanje bo lahko zagotavljala le javna zavarovalnica. Pri tem napovedujejo večjo avtonomnost in odgovornost ZZZS-ja ter večji nadzor nad zaračunavanjem zdravstvenih storitev. Do korupcije v javnem zdravstvu pa bodo imeli ničelno toleranco. Prav tako želijo jasnejšo mejo med zasebnim in javnim zdravstvom. Na novo nameravajo urediti poslovanje in nadzor javnih zdravstvenih zavodov ter povečati odgovornost njihovih vodstev.

Na novo bodo določili tudi pristojnosti zdravniške zbornice in uredili področje specializacij.
Napovedujejo sistem skupnih javnih naročil v zdravstvu ter določitev meril za sprejetje javne zdravstvene mreže na primarni, sekundarni in terciarni ravni, pospeševali bodo združevanje javnih zavodov. Nadaljevali bodo uvajanje referenčnih ambulant, pri čemer pa bodo najprej preverili njihovo učinkovitost glede na stroške.

Koncesije se bodo podeljevale le na podlagi javnih razpisov, za določen čas in le tam, kjer javna mreža ne more zagotavljati zadostnega obsega storitev. Pravila za pogoje dela in poslovanje koncesionarjev bodo izenačili z javnimi zdravstvenimi zavodi.

Krepitev šolstva in vrtcev
Ena izmed prednostnih nalog nove koalicije je krepitev vzgojne in izobraževalne vloge šol in vrtcev. Vzpostavljene normative in standarde bodo spreminjali zgolj v izjemnih primerih, se zavezujejo. Z uveljavitvijo različnih programov v vrtcih ter programa družinskega varstva, oblikovanjem lestvice z manjšim številom razredov in z nižjim plačilom vrtca za vsakega naslednjega otroka, sočasno vključenega v vrtec, nameravajo zagotoviti večjo vključenost otrok v vrtce.

Zagotoviti nameravajo tudi večjo dostopnost do izobraževanja, in sicer z oblikovanjem ustrezne učbeniške politike in z zagotovitvijo vsaj enega brezplačnega obroka. Hkrati načrtuje zmanjšati birokratske postopke pri vodenju šol in vrtcev ter pri izvajanju pedagoškega dela.

Načrtujejo tudi uvedbo sistema priznavanja formalnih in neformalnih znanj in napovedujejo dualni sistem izobraževanja ter uvedbo vajeništva. Visoko šolstvo naj bi se razvijalo v smeri večje kakovosti in pravičnosti, enkrat pa mora biti brezplačno dostopno vsakemu, ki izpolnjuje pogoje.

Zagotoviti želijo boljše povezovanje programov in njihovo internacionalizacijo, spodbujati nameravajo dvosmerne izmenjave študentov in vzpostaviti enotno evidenco visokošolskih učiteljev. Do leta 2020 želijo obseg financiranja visokošolske službe spraviti na dva odstotka BDP-ja.
Centralizacija upravljanja z državnimi viri
Spodbujati namerava tudi sodelovanje med gospodarstvom in raziskovalnimi organizacijami. Med drugim načrtuje medresorsko sodelovanje razvojno-raziskovalne dejavnosti, vzpostavitev sodobnih kariernih modelov za raziskovalce, spodbujanje odgovornosti, povezovanje različnih virov financiranja in vzpostavitev evropsko primerljivega sistema ocenjevanja prijav in vrednotenja rezultatov. Omogočiti namerava še odprt dostop do javnih raziskovalnih podatkov, povečati število raziskav in sprejeti nov zakon o raziskovalni dejavnosti.

Širokopoteznejši načrt zajema tudi vzpostavitev centralnega urada za upravljanje celostnega sistema informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) javne uprave, ki bo osnova upravljanju z javnimi viri in javnimi izdatki.

Drugi pomemben ukrep je ločitev informacijsko-komunikacijske infrastrukture in storitev, pri čemer naj bi bil dostop do infrastrukture omogočen vsem ponudnikom storitev in njihovim uporabnikom. Med ukrepi so med drugim predvideni še digitalizacija storitev javne uprave in optimizacija javnega naročanja, IKT-podpore javne uprave in javne IKT-infrastrukture.

Na področju športa je v koalicijskem sporazumu predviden sprejem strategije razvoja športa, sprememba zakona o športu do konca leta 2015, ustrezen nadzor nad uporabo javne športne infrastrukture, vzpostavitev sistema za večjo preglednost poslovanja športnih organizacij ter spodbujanje razvoja mehanizmov za preprečevanje zlorab v športu.

Krepitev zunanje podobe Slovenije
Koalicijske partnerice so se v koalicijskem sporazumu zavzele za "suvereno in državniško naravnano zunanjo politiko, ki služi ljudem in državi ter spoštuje sprejete mednarodne zaveze". Ključna zunanjepolitična usmeritev bo povrnitev kredibilnosti in krepitev zunanjepolitične prepoznavnosti države.

Podpirale bodo krepitev notranje integracije EU-ja in nadaljevanja širitvenega procesa, zlasti na Zahodnem Balkanu. Posebno pozornost bodo koalicijske partnerice namenile krepitvi sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter vzpostavljanju razmer za njihov obstoj in razvoj.
Med glavnimi zunanjepolitičnimi ukrepi napovedujejo predvsem krepitev gospodarske diplomacije. Do leta 2018 naj bi vzpostavili sistem "vse na enem mestu", s katerim bi slovenskim in tujim podjetjem ponudili informacije o vseh dejavnostih glede pomoči izvoznim podjetjem in glede tujih vlaganj v Slovenijo. Gospodarsko diplomacijo nameravajo krepiti tudi s preusmerjanjem na hitro rastoče trge.

Diplomatsko in konzularno mrežo nameravajo posodobiti in razširiti. Vzpostaviti nameravajo sistem rednega zaposlovanja novih diplomatov in njihovo redno izobraževanje. Oblikovali bodo pregleden sistem napredovanja in kroženja diplomatov med notranjo in zunanjo službo, napovedujejo pa tudi ohranjanje določene mere odprtosti za zaposlovanje nekariernih veleposlanikov. V gospodarsko diplomacijo nameravajo dejavneje vključiti tudi Slovence v zamejstvu in po svetu.
V ta namen nameravajo sprejeti tudi strategijo sodelovanja s Slovenci po svetu, in sicer do konca prihodnjega leta. Ob aktualnih zapletih glede imenovanja slovenskega kandidata za evropskega komisarja pa nameravajo dopolniti tudi zakonodajo s tem, kako bi tovrstno imenovanje potekalo v prihodnje.

Novi varnostni izzivi
Na področju varnosti želijo v nacionalnih strateških dokumentih natančno opredeliti nacionalnovarnostne in zunanjepolitične cilje države, ki bi postali osnova za slovensko delovanje v organizacijah, kot je Nato.

Pretresli bodo vlogo zdajšnjega Sveta za nacionalno varnost, njegovega sekretariata, Nacionalnega centra za krizno upravljanje ter vseh drugih podsistemov. Vzpostaviti nameravajo sistem zaščite kritične infrastrukture in racionalizirati ministrstvo za obrambo.

Pri izvajanju obrambnih in zaupnih naročil nameravajo več pozornosti nameniti večji konkurenci med ponudniki ter odprodaji oziroma oddaji nepotrebne in neustrezne opreme, oborožitve in nepremičnin. Obljubljajo natančnejšo opredelitev in dosledno izvajanje karierne poti vseh, ki so zaposleni v nacionalnovarnostnem sistemu ter ustrezno plačevanje.

Urediti nameravajo tudi status prostovoljcev, ki so vključeni v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v razmerju do delodajalca in poskrbeti za njihove bonitete. Ministrstvu za notranje zadeve in še posebej policiji namerava koalicija po potrebi prilagoditi notranjo oziroma teritorialno organiziranost. Po mnenju koalicije je policiji treba zagotoviti tudi zagotoviti ustrezne vire za delo.

Okrepiti nameravajo parlamentarni nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami. V ta namen nameravajo zato dopolniti zakon o parlamentarnem nadzoru in zakon o Sovi.
Več avtonomije v kulturi
Na področju kulture želijo zagotovili programsko in finančno avtonomijo javnih zavodov, izboljšati razmere za delovanje nevladnih organizacij in samozaposlenih ustvarjalcev ter delovanje mreže kulturnih zavodov. Koalicijski partnerji so se zavezali tudi k odpravi administrativnih ovir.

Posebno pozornost bodo posvetili tesnemu sodelovanju kulturnega resorja z drugimi resorji, z gospodarstvom in lokalnimi skupnostmi. Pri promociji slovenske kulture v tujini koalicijski partnerji načrtujejo stalen projekt mednarodne promocije z vključitvijo kulturnih vsebin Slovencev v zamejstvu in po svetu.

Koalicijski partnerji so se zavezali tudi k digitalizaciji kulture in k ukrepom, ki bodo zagotovili nujno infrastrukturo za delovanje kulturnih institucij. Na jezikovnem področju nameravajo podpirati uveljavljanje in razvoj slovenščine, dvigniti raven funkcionalne in digitalne pismenosti.
Pri ohranjanju kulturne dediščine se bodo zavzemali za učinkovito, stabilno in dolgoročno financiranje ter za povečanje števila vpisov slovenske, kulturne in žive dediščine na seznam Unesca in seznam evropske kulturne dediščine. Načrtujejo tudi spremembo medijske zakonodaje, ki bo omogočila pregledno lastništvo ter avtonomijo novinarjev in urednikov.