Gradbeništvo je tretja največja panoga v Sloveniji, izhaja iz poročila republiškega zavoda za zaposlovanje, saj je bilo v njem na vrhuncu leta 2008 zaposlenih kar 87.000 ljudi. K tej številki je najbolj prispevala rast v letih od 2005 do 2008. Najmočnejša pa je bila z 12 odstotki v letih 2007 in 2008 in je dosegla 10,1 odstotka vseh zaposlenih.
Pred leti velikega širjenja je bila povprečno število zaposlenih okoli 7,8 odstotka vse delovne sile, čemur se po udarcih krize ta številka znova približuje. Ker se gradbeništvo z zamikom odziva na krizo v preostalem gospodarstvu, se je upad zaposlenih v panogi zares začel šele proti koncu leta 2010 in svoj vrhunec dosegel v prvih mesecih lanskega leta.
Na tisoče jih je moralo oditi
Leta 2008 se je tako na zavod prijavilo nekaj več kot 4.000 delavcev iz gradbeništva, v letu 2009 več kot 8.000, v letu 2010 že več kot 12.000, v prvih devetih mesecih leta 2011 pa več kot 10.000. Te številke pa zajemajo le tiste, ki so se prijavili na zavod za zaposlovanje kot brezposelne osebe, zato so dejanske številke izgub zaposlitve še precej višje.
Če je bila gradbena panoga že prej zaznamovana s sezonskostjo in začasnostjo dela za večino delavcev, je danes ta značilnost zaradi krize še bolj izražena. Lani je bilo kar 80 odstotkov del za določen čas, ta številka pa se giblje proti 90 odstotkom in jo je verjetno že dosegla.
In težavam za ta gospodarski sektor še ni videti konca. Lani se je sicer začel tudi porast prostih delovnih mest v gradbeništvu, odprlo se je okoli 9.000 novih delovnih mest, a je šlo za manjše delodajalce, ki so iskali delavce za delo v tujini.
Kaj bomo sploh še zmožni zgraditi?
Jože Renar z Gospodarske zbornice Slovenije je za Dnevnik povedal, da se je v prvih treh letošnjih mesecih obseg poslov skrčil skoraj za petino glede na isto obdobje lani, in opozoril, da gradbeništvo prispeva le še štiri odstotke k slovenskemu bruto domačemu proizvodu (BDP), medtem ko je leta 2008 ta številka znašala 7,8 odstotka.
Renar je opozoril tudi na zmanjševanje vloge inženirjev, kar pomeni izginjanje znanja za izvedbo velikih gradbenih projektov. To nakazujejo tudi razpisana prosta delovna mesta v lanskem letu. Levji delež prostih delovnih mest (90 odstotkov) v gradbeništvu v lanskih prvih devetih mesecih je zahtevalo izobrazbo, ki je segala od nedokončane osnovne šole do končane poklicne.
Le trije odstotki prostih delovnih mest so bili rezervirani za gradbene profesionalce. Teh je sicer bilo med brezposelnimi gradbeniki okoli osem odstotkov in tudi nasploh so predstavljali le manjši del zaposlenih v gradbeništvu.
Prevladujejo starejši delavci
Gradbena podjetja so namreč zaradi nezainteresiranosti domače delovne sile na veliko zaposlovala nekvalificirano delovno silo z območja nekdanje Jugoslavije, ki je bila ob nastopu krize tudi najbolj na udaru.
Za primerjavo, na vrhuncu v letu 2008 je zavod za zaposlovanje izdal skoraj 46.000 delovnih dovoljenj za tujce, v letu 2010 pa le še 12.000. Tudi starostna sestava zaposlenih v gradbeništvu je neugodna, saj je prek 47 odstotkov brezposelnih iz te panoge starejših od 50. leta.
Priložnosti je precej
Tudi dekan gradbene fakultete v Ljubljani Matjaž Mikoš se strinja z nekaterimi ugotovitvami Renarja. Opozarja, da izguba kakovostnih človeških virov, ki prehajajo na druga področja, iskanje cenejše delovne sile na drugih trgih in večanje brezposelnosti lahko pelje v trajno izgubo znanja, kompetenc in zmogljivosti v korist tujih izvajalcev.
Prepričan je, da je nujno treba ohraniti vitalni del slovenskega gradbeništva - od proizvajalcev materialov in opreme prek projektantskih organizacij in inštitutov do izvajalcev. Opozarja, da gradbeništvo zagotavlja osnovno infrastrukturo in njeno vzdrževanje, zato ga ne smemo prepustiti samemu sebi.
Priložnosti za gradbeništvo v Sloveniji vidi npr. v gradnji (hitre) železnica in drugega tira v Luko Koper, regionalni prometnici (Koroška, Posočje …), energetskih objektih(Teš 6, hidroelektrarne na Savi, NEK II), individualni gradnji pametnih in energetsko učinkovitih stavb, energetska prenova starih stavb, protipoplavni (individualni) gradnji, predvsem večjim vlaganjem v varstvo pred poplavami, plazovi in erozijo, ki jo zanemarjamo že skoraj dve desetletji … ter iskanjem priložnosti na tujih trgih s hkratnimi nenehnimi tehnološkimi izboljšavami in uporabo novih materialov.
Avstrijski gradbeni sektor za en slovenski BDP
Gradbeništvo je pomemben sektor vsake države. Ozrimo se čez mejo. Sodeč po podatkih, objavljenih na Izvoznem oknu, gradbeništvo v avstrijskem gospodarstvu letno ustvari približno 30 milijard evrov prihodkov.
Merjeno v deležu BDP-ja, se to kaže v 5,9-odstotnem deležu. Leta 2010 je omenjeni sektor zaposloval skoraj 243.000 delavcev oz. 7,1 odstotka vseh zaposlenih v Avstriji. To je podoben delež, kot je bilo zaposlenih v gradbeništvu v Slovenji pred začetkom nepremičninskega balona in delež, proti kateremu kaže trenutna težnja.

Avstrijska gradbena industrija je v letu 2010 doživela ponovno rast po letu 2009, ko se je ta zmanjšala za 5,3 odstotka. Panogi se po napovedih obetajo dobri časi po letu 2012. A se kljub rasti gradbenega sektorja v letu 2010 povečuje število insolventnih podjetij v panogi. Samo v prvih treh mesecih leta 2011 so šla v stečaj 204 avstrijska gradbena podjetja, kar je 31 odstotkov več kot v istem obdobju leta 2010.

Vodilna gradbena podjetja v Avstriji so Öbb-Infrastruktur, Strabag, Swietelsky Baugesellschaft in AlpineBau, ki so leta 2010 skupaj ustvarila prek šest milijard evrov prihodkov.