Evropsko elektroenergetsko omrežje je že zdaj na robu zmogljivosti. Foto: RTV Slo
Evropsko elektroenergetsko omrežje je že zdaj na robu zmogljivosti. Foto: RTV Slo
Poleg elektrarn bo treba graditi tudi nove daljnovode. Foto: RTV Slo

Kot je na seji Združenja za energetiko pri GZS-ju povedal generalni direktor Elektra Slovenija Vekoslav Korošec, je za izboljšanje elektroenergetskih razmer v Sloveniji in EU-ju treba upoštevati direktivo Security of Suply, ki narekuje zmanjšanje administrativnih ovir pri gradnji proizvodnih in prenosnih zmogljivosti.

Evropski elektroenergetski sistem deluje na robu zmogljivosti, evropska poraba električne energije pa se zvišuje po povprečni letni stopnji 2,2 odstotka. Dolgoročni ukrepi v Sloveniji so poleg postavitve novih elektrarn tudi gradnja daljnovoda Krško-Beričevo, s katerim bi se okrepilo notranje omrežje ter gradnja povezave z Madžarsko in Italijo.

Izvoz elektrike pomeni višjo ceno na domačem trgu
Profesor z ekonomskega inštituta ljubljanske pravne fakultete France Križanič pa je dejal, da je Slovenija lahko potencialni neto izvoznik elektrike, kar bo verjetno vplivalo na relativno krepitev cen te dobrine v Sloveniji.

Tudi poslovni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Milan Medved je dejal, da z gradnjo elektrarn Slovenija ne bo odvisna od dogajanj na evropskem elektroenergetskem trgu, ampak bo na ta trg lahko dejavno vplivala.