V Združenju bank opažajo tudi, da se zaupanje v banke v zadnjem času spet krepi, potem ko so zaradi ciprske krize, pa tudi domačih posegov v bančni sistem, povezanih s sanacijo bank, utrpele občuten odliv vlog. Od vlog, ki so jih gospodinjstva lani umaknila iz bančnega sistema, pa se jih je že v prvem četrtletju vrnilo v banke več kot polovica oziroma 55 odstotkov.

V Sloveniji ljudje najraje varčujejo s pologi denarja na račune pri bankah. Po podatkih Banke Slovenije je imel slovenski bančni sistem od začetka leta do konca avgusta prirast vlog za 621 milijonov evrov, na skoraj 15 milijard evrov.

Večanje vlog so zaznale vse skupine bank, najbolj pa so se vloge povečale v velikih domačih bankah. To v Združenju bank Slovenije ocenjujejo kot morebiten začetek povrnitve potrebnega zaupanja v banke.

Stopnja varčevanja, torej del razpoložljivega dohodka, ki ga gospodinjstva prihranijo, se je v Sloveniji povečal in po zadnjih podatkih znaša 14,4 odstotka. Največji, 17-odstotni delež je imela Slovenija leta 2006, v krizi pa se je stopnja varčevanja zmanjšala za šest odstotnih točk.

Ljudje iščejo druge načine varčevanja
Banke za vloge zdaj ponujajo zelo nizke obresti, ki bi bile za varčevalce gotovo prenizke in nesprejemljive, če bi bila višja tudi inflacija, je za Radio Slovenija poročala Maja Derčar. Zato se nekateri že ozirajo za drugimi oblikami varčevanja, v vzajemne sklade, pokojninske sklade, obveznice.

Varčevanje pogoj za kreditiranje
V Združenju bank še poudarjajo, da je varčevanje pogoj za kreditiranje, oba pa sta v nadaljevanju pogoj uspešnim investicijam, gospodarski rasti ter ne nazadnje novim delovnim mestom.

Svetovni dan varčevanja od leta 1924
Svetovni dan varčevanja so 31. oktobra 1924 razglasili predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav, ki so ustanovili Mednarodni inštitut za varčevanje. Srečanje pred 90 leti so končali z razglasom, da sta delo in varčevanje najmočnejša dejavnika na poti k blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posameznika ter družbe kot celote.