To je vprašanje, ki je zdaj na noge dvignilo obrtnike. V Sloveniji je od leta 2003 v veljavi pravilnik, ki opredeljuje poklicne bolezni in pogoje, pod katerimi se štejejo bolezni za poklicne.

Definirane so kot bolezen, ki je povzročena z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih razmer na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

Zdaj pa je zdravstveno ministrstvo pripravilo predlog novega pravilnika, ki ga želi sprejeti, obrtniki pa mu očitajo, da "ogroža gospodarstvo", saj opozarjajo, da bi lahko ogrozil obstoj številnih, predvsem manjših podjetij.

Odškodnine na pleča delodajalcev
"Razlika s pravilnikom, ki je trenutno v veljavi, je v tem, da gredo zdaj poklicne bolezni na račun zdravstvene blagajne, po sprejetju novega pravilnika pa bi z ugotavljanjem poklicne bolezni lahko prišlo do odškodninskega zahtevka delavca napram delodajalcu in tudi do regresnega zahtevka, ki bi ga proti njemu vložila zavarovalnica. Če bi se torej ugotovilo, da je delavec zbolel na delovnem mestu, bi lahko zavarovalnica tudi zahtevala povzročitev vseh stroškov zdravljenja za tega delavca," je za MMC spremembo, ki obrtnike najbolj moti, opisal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh.

Poudaril je, da delodajalci plačujejo davke in prispevke: "V zdravstveno blagajno plačujemo 0,53 odstotka, s katerega je pobranih 80 milijonov - in to je namensko. Že plačujemo za poklicne bolezni in nesreče pri delu". Obrtniki se bojijo, da bo v prihodnje prišlo do velikanskega ugotavljanja poklicnih bolezni in do odškodninskih ter regresnih zahtevkov.

Najbolj pereča stvar bi bil zanje regresni zahtevek, ki bi ga morali zaradi poklicne bolezni plačevati delavcu tudi po upokojitvi, vse do njegove smrti. "Ni delovnega mesta, kjer z leti ne bi prišlo do različnih okvar - od dela za računalnikom, v proizvodnji, pri šoferju. Kdo si bo sploh še upal zaposlovati, če mu bo nad glavo visel ta meč," se je vprašal nekdanji obrtnik leta Bojan Železnik.

Kako dokazati, zaradi česa je nekdo zbolel?
Na seznamu poklicnih bolezni jih je navedenih 67, razdeljenih v tri sklope: bolezni, povzročene z nevarnimi kemičnimi snovmi, fizikalnimi in biološkimi dejavniki; bolezni po prizadetih organskih sistemih in bolezni, ki jih povzročajo rakotvorne snovi, pripravki in energije.

"Dejstvo je, da seznam ni ustrezen, če ga primerjamo z nekaterimi drugimi državami, ki imajo to do potankosti urejeno. Preprosto napisati: raki vseh oblik? Meja med zasebnim in poklicnim življenjem je namreč zelo zabrisana," je opozoril Igor Antauer, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.

Dejal je, da lahko postreže z najbolj banalnimi primeri, kot je denimo primer delavca, ki bi se kot otrok igral z azbestom, rak na pljučih pa lahko izbruhne šele po 30 letih, ko je že zaposlen na nekem delovnem mestu. Ali pa primer delavca v proizvodnji, ki bi imel težave s križem in bi za to okrivil stanje za tekočim trakom, "nihče pa ne bi šel domov preverit, ali že desetletja morda spi na neustreznem ležišču."

Še bolj pereča težava pa bi bilo neustrezno opravljanje istega dela kot pri delodajalcu še v prostem času. "Vzemimo primer varilca, ki popoldne še malo 'fuša'. Pri delodajalcu uporablja vse zaščitne pripravke, v domači garaži pa ne. Kdo bo torej odgovoren za poklicno bolezen, če nastane?" se je vprašal za MMC.

Zahtevajo bolje razdelan pravilnik
Kot primer ene redkih držav, ki ima to področje res urejeno, je navedel Francijo, kjer so poklicne bolezni in vzročno-posledične zveze, kako do obolenja pride in vsi postopki ugotavljanja natančno razloženi. A opozoril, da je pri njih pravilnik "debel pet centimetrov, za razliko od teh naših ubogih treh listov". Novinarjem obrtniki na današnji novinarski konferenci omenjenega predloga pravilnika sicer niso posredovali, češ da gre za interno gradivo.

"Dejstvo je, da moramo to področje popolnoma jasno urediti, saj bo imel sicer tisti, ki bo odločal, ali gre za poklicno bolezen ali ne, hudo diskrecijsko pravico in to je zelo narobe - lahko bo naredil škodo ali delodajalcu, kar je večja verjetnost, ali pa tudi delavcu," meni Antauer. Pravi, da se zdaj soočajo s približno desetimi primeri na leto, boji pa se, da bi bilo tega po novem nato veliko več.

Obrtniki poudarjajo, da pravilniku ne nasprotujejo, vendar pa je v taki obliki zanje nesprejemljiv. Očitajo mu, da ne loči zasebne in poklicne sfere, da ni definiran in nima temeljev v zakonu, zato tudi ni ustreznih varovalk pred zlorabo. Prepričani so, da bi ga morali sprejeti šele takrat, ko bo zdravstveno področje že v celoti urejeno.

"Nam je v interesu, da so delavci zdravi. Da je delovno okolje urejeno. Ne želimo pa, da bi bili odgovorni za tisto, za kar nismo - za bolezni, ki nastanejo zunaj delovnega okolja," poudarjajo.

Apelirajo tudi na premierja Mira Cerarja, da na zdravstvenem ministrstvu prepreči sprejetje pravilnika v taki obliki, v primeru njegovega sprejetja pa so že napovedali tudi ustavno presojo.