Obrtniki so jasni. Še pred uveljavitvijo sistemskega zakona naj vlada sprejme interventni zakon.
"Zato, ker so danes podjetja v krču. Vsak dan beremo, kako tuji partnerji zapirajo podjetja, in če bomo čakali nekaj mesecev, bo prepozno. Številna podjetja bodo žal verjetno nekatere od svojih zaposlenih odpustila. Ni namen, da podjetje, ki deset, petnajst let vlaga v zaposlenega, da potem tega človeka na borzo. Ne glede na to, če ta zaposleni lahko drugje najde delo," je dejal generalni direktor Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Danijel Lamperger.

Država odgovarja, da sprejem interventnega zakona ne bo hitrejši, najverjetneje še daljši kot sprejem sistemskega zakona, saj bi se morali pri interventnem pogajati z evropsko komisijo o tem, ali gre za morebitno nedovoljeno državno pomoč.

A obrtniki vztrajajo. V krču je tudi italijanska, tretja največja avtomobilska industrija na svetu, kjer zaznavajo 70-odstotni upad prometa. Tam država ni oklevala, pravi Peter Pišek, predsednik Sekcije za promet pri OZS-ju.

"Italija je poskrbela za vse, da že imajo subvencije, da ne grejo na borzo, ampak da imajo državne pomoči. Do leta 2026 imajo predvidevanja, da takrat ne bi bili samooskrbni. Vlada ima posluh in razume gospodarstvo. Za našo vlado pa tega ta trenutek ne morem trditi," poudarja Pišek.

A dejstvo je, da bo sredstva za subvencijo v tem trenutku pokril državni proračun. Kaj pa financiranje sheme na dolgi rok? V Avstriji in Nemčiji se ukrep financira iz zavarovanja za brezposelnost. A tudi glede tega so obrtniki jasni.

"Težko komentiram, od kod se bo financiranje dejansko napajalo, ampak nikakor ne bomo privolili v to, da gospodarstvo dobi dodatni davek ali dodatne finančne obremenitve," pravi predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor Marko Gorjak.

Zvišanje prispevka za brezposelnost ni tema pogovorov pogajalske skupine. Za primerjavo, pri nas znaša 0,2 odstotka, v Avstriji 5,9 odstotka.