Na trgu dela je bilo lani zelo dinamično, leto je bilo rekordno tako po visokem številu zaposlenih kot nizkem številu brezposelnih. Drugo polovico leta je trg dela zaznamovalo dogajanje v nemški avtomobilski industriji. Delodajalci so postali previdnejši, država pa načrtuje pomoč za delodajalce v krizi. V sklepnem delu je priprava na subvencioniran ukrep krajšega delovnega časa, ki naj bi ga na seji ekonomsko-socialnega sveta obravnavali v petek.

Povpraševanje po delavcih se je ustavilo, podjetja so previdnejša, v določenih sektorjih, predvsem v tistih, povezanih z avtomobilsko industrijo, se je število zaposlenih že zmanjšalo. Podobno je pričakovati tudi na začetku leta 2025. "Ne bi bil pesimist, a verjetno bo stagnacija, ne bo pa večjih odpuščanj, sploh če bo vlada sprejela ukrepe. Zna pa biti "manj vroče" leto na trgu dela, kot so bila zadnja tri, ko je delavcev primanjkovalo," je dejal direktor območne službe zavoda za zaposlovanje na Ptuju Tomaž Žirovnik.

Vladni predlog stalne sheme skrajšanega delovnega časa je pripravljen. Po novem ne bi šlo več za interventni ukrep, temveč za sistemsko zakonodajo. Cilj sheme je pomagati delodajalcem, ki so se zaradi nemške krize znašli v težavah, pojasnjuje minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec: "Podjetje, ki se bo spopadlo s padanjem naročil, se bo priglasilo na zavodu za zaposlovanje, ki bo na podlagi ocene in preverbe podjetja lahko odobril skrajšanje delovnika za določen delež zaposlenih. Podjetje pa bo na podlagi tega prejelo subvencijo."

In kaj prinaša predlog zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo? S skrajšanim delovnim časom bi lahko delavci delali največ šest mesecev. Višina delnega povračila nadomestila plače bi znašala 60 odstotkov izplačanega nadomestila bruto plače. Pravico do pomoči bi lahko uveljavljali delodajalci, ki po lastni oceni vsaj 30 odstotkom delavcev mesečno ne morejo zagotavljati vsaj 90 odstotkov dela.