Glede na anketo obrtne zbornice 68 odstotkov podjetij v tej panogi razmišlja o odpuščanju. Poleg moratorijev na posojila delodajalci pozivajo k sprejetju subvencioniranih ukrepov čakanja na delo in krajšega delovnega časa. Shema je pripravljena, sporočajo z ministrstva za delo, a pred novim letom ni pričakovati njene uveljavitve.

Večina, 62 odstotkov vprašanih obrtnikov, meni, da bi jim državna ukrepa koristila pri ohranitvi delovnih mest.

"Čakanje na delo je nekaj, kar se mora zgoditi takoj. Podjetja smo ogromno investirala v kadre, in če jih izgubimo, jih bo nemogoče nadomestiti," je dejal predsednik območne zbornice Maribor Marko Gorjak.

Tudi sindikati se zavzemajo za sprejetje ukrepov, a pri tem je ključno doreči pogoje za vstop v shemo in višino nadomestila zaposlenega, ki bi čakal na delo, pravi sindikalist Jakob Počivavšek. Pa tudi: "Kakšne bodo tudi varovalke v obdobju tega ukrepa in čas po njem za ohranjanje delovnih mest. Torej da delodajalec v tem obdobju, pa tudi še nekaj časa po njem, ne bi zmanjševal števila zaposlenih."

Ministrstvo za delo je nabor ukrepov pripravilo, potekajo pa še pogajanja z Evropsko komisijo o tem, kdaj se bo shema uveljavila.

"Gre namreč za tanko črto o tem, kdaj država neupravičeno pomaga podjetjem in kdaj gre za upravičeno shemo, ki dejansko rešuje delovna mesta in se je v času pandemije covida izkazala za pozitivno," je dejal državni sekretar Igor Feketija.

Ukrepi v času pandemije so bili začasne narave, tokrat bo šlo za stalno shemo. Kot so pojasnili na ministrstvu, je uveljavitev sheme pričakovati v prvem četrtletju prihodnjega leta.