Gospodarstvo ob tem dodatno bremeni nekonkurenčno poslovno okolje, so danes opozorili v Gospodarskem krogu in vlado pozvali k ukrepanju.

Kot so v sporočilu zapisali v Gospodarskem krogu, ki ga sestavlja 17 gospodarskih in kmetijskih združenjih in organizacij, pozdravljajo intenziviranje pogovorov med vlado in predvsem prizadetim avtomobilskim sektorjem v zadnjih dveh tednih.

A to po njihovih besedah ob aktualni krizi ne zadošča. Da bi povečali konkurenčnost države kot poslovne lokacije, bi morali čim hitreje sprejeti zakon o stalni shemi skrajšanega delovnega časa, so prepričani. "Ta ukrep je ključnega pomena za stabilizacijo trga dela, saj bo omogočil podjetjem večjo prožnost pri prilagajanju gospodarskim razmeram in zaposlenim večjo varnost delovnih mest," so navedli.

Avtomobilski krizi bi bilo treba pomagati s strukturnimi ukrepi, kot so podpora vlaganjem v raziskave, razvoj in inovacije za prebojne tehnologije in produkte z višjo dodano vrednostjo; ukrepi za dvig vlaganja v še večjo avtomatizacijo proizvodnje; spodbude tujim naložbam za okrepitev dobavnih verig za kritične komponente, kot so polprevodniki in baterije ter ukrepi za okrepitev sodelovanja med državo, industrijo in akademskimi ustanovami za razvoj programov usposabljanja, ki bodo delavcem zagotovila potrebna znanja za nove avtomobilske tehnologije, so našteli.

Za dolgoročno konkurenčnost Slovenije v regiji in na mednarodnem prizorišču pa so potrebni dodatni sistemski ukrepi, so podčrtali.

Na tem mestu so vnovič izpostavili nižje davčne obremenitve in boljše pogoje za podjetja, ki ustvarjajo nova delovna mesta. "Gospodarski krog zato pričakuje, da bo vlada čim prej pripravila celovit predlog davčne reforme, ki bo reševal ključne težave gospodarstva, vključno z razbremenitvijo plač. Trenutno previsoke obremenitve plač, zlasti zaradi progresivne dohodninske lestvice in odsotnosti razvojne kapice, resno ogrožajo konkurenčnost slovenskih podjetij," so utemeljili.

Pojasnili so še, da uvedba dodatnega enoodstotnega prispevka za dolgotrajno oskrbo na strani delodajalca in delojemalca, ki bo prihodnje leto še dodatno povečala prispevno stopnjo delodajalcev in delojemalcev na več kot 40 odstotkov, "predstavlja resno oviro za razvoj konkurenčnega gospodarstva".

Zadnje davčne spremembe po njihovih besedah ne rešujejo ključnih izzivov, s katerimi se sooča gospodarstvo. Davčne olajšave za mlade strokovnjake iz tujine so sicer dobrodošle, vendar nezadostne in v neenakopraven položaj postavljajo druge domače in tuje strokovnjake, so dodali.

V Gospodarskem krogu so opozorili še na nekonkurenčnost pri cenah energije, kar da pomembno poslabšuje še nov sistem obračunavanja omrežnin. Posledično so pozvali k spremembam na področju novega sistema obračunavanja omrežnin, ki da predvsem industriji, ki dela 24 ur sedem dni na teden, ne omogoča prilagajanja in bo zato močno zvišal stroške poslovanja. Prav tako naj prilagajanja ne bi omogočal storitvenim dejavnostim, kot sta trgovina in gostinstvo.

"Potrebne so spremembe, ki bodo omogočile večjo prilagodljivost obračunavanja omrežnin predvsem za gospodarske subjekte, kar bo omogočilo podjetjem lažje prilagajanje energetski porabi," verjamejo.

Na področju delovne zakonodaje vztrajajo pri spremembah evidenc delovnega časa: "Namesto pretirane administracije bi bilo bolj smiselno okrepiti nadzor na terenu, s čimer bi zagotovili večjo učinkovitost in skladnost z zakonodajo." Pričakujejo tudi dodaten napredek pri zaposlovanju tujcev.

"Hkrati je ključnega pomena vzpostavitev učinkovite in sodobne davčne uprave ter dolgoročno predvidljive gospodarske politike, ki bo omogočila stabilno in konkurenčno okolje za tuje in domače vlagatelje," so sklenili.