Opozorila pred zaostrenimi gospodarskimi razmerami se vrstijo že nekaj mesecev, novice o odpuščanjih se pojavljajo vse pogosteje. Razmere je predvsem z vidika avtomobilske panoge komentiral ekonomski analitik Bojan Ivanc z Gospodarske zbornice Slovenije. Spraševala je Tanja Starič.

Sorodna novica Han po obisku Mahleja: Ključno je, da končnih odločitev ne bo pred dogovorom o podrobnostih

Če izhajamo iz konkretnega primera odpuščanj v družbi Mahle. Lokalna skupnost ni pretirano zaskrbljena. Seveda je, ampak pravi, da je zaradi kroničnega pomanjkanja delovne sile mogoče preprečiti, da bi zaradi teh odpuščanj nastala socialna bomba. Če se bo seveda tukaj končalo. Vemo, da imamo rekordno zaposlenost. Ampak, koliko je kondicije in koliko lahko zdržimo, če bi prišel hujši udar zaradi posledic krize v Nemčiji?
Situacija je malo nenavadna. Na industrijski proizvodnji se agregatno gledano še ne vidi velikih težav, v bistvu je približno na podobni ravni kot lansko leto. In res je, če pogledamo podatke o brezposelnosti, anketna stopnja brezposelnosti je na ravni Slovenije 3,3-odstotna. Registrirana je nekoliko višja – vedno je običajno nekoliko višja –, 4,4-odstotna. Če pa znotraj tega pogledamo zgolj goriško regijo, je pa tam ena izmed najnižjih, 2,9-odstotna. Če govorimo o postopnem odpuščanju in hkratni uskladitvi kadrovskih potreb z območno službo zavoda za zaposlovanje v tisti regiji, potem lahko to zadevo relativno mirno izvedemo in nimamo toliko težav. Večja težava je to, zakaj dejansko se je to zgodilo. Mislim, da je glavna težava, da so stroški proizvodnje relativno visoki. Na drugi strani je povpraševanje po evropskih proizvodih nizko. To sta glavna izziva, ki sta podobna za pretežen del slovenske industrije.

Prvi korak očitno še ni tako dramatičen. Obstajajo špekulacije, da bi lahko propadla celotna panoga, tako kot je v času po osamosvojitvi propadla celotna slovenska tekstilna industrija. Je to nevarnost?
Panoga se bo bistveno prilagodila. Mislim, da ne bo propadla, temveč se bo z vidika delovnih mest bistveno skrčila. Zakaj? Za proizvodnjo električnih vozil potrebujemo še večjo stopnjo avtomatizacije, manj je ročnih manipulacij, manj je sestavnih delov. Naša avtomobilska industrija kot celota je močna predvsem na sestavnih delih, ne toliko pri samih sestavljalnicah – nimamo prav veliko takih tovarn. Ta del se bo moral preusmeriti na druge industrije, druge industrije mobilnosti, kjer so še vedno priložnosti. Zgolj na osebnih vozilih bomo imeli kar izzive, menim, da bo manj zaposlenih dobilo oziroma ohranilo delovno mesto.

Sorodna novica Zaradi hude kitajske konkurence obstaja možnost zaprtja evropskih tovarn avtomobilov

Razlike obstajajo. Recimo v avtomobilskem grozdu niso bili pretirano zaskrbljeni. Pravijo, da so vedeli, da se bo to zgodilo in da so se prilagodili. Zakaj takšna razlika?
Položaj je različen, odvisno od podjetja. Nekatera podjetja imajo različne linije, različne kupce. Vsem pa je skupno, da je avtomobilska industrija relativno regionalno usmerjena, kar pomeni, da zadovoljuje predvsem potrebe kupcev v Evropi. Kupec v Evropi pa se je nekako ohladil glede nakupa evropskih izdelkov. Na drugi strani imamo res izjemno učinkovito kitajsko avtomobilsko industrijo, ki je v zelo kratkem času naredila nekaj, kar Japonska v preteklosti ni naredila v desetih letih. To je glavni izziv in strah. Zaradi tega bijejo plat zvona številni veliki evropski proizvajalci in zaradi tega je tudi naša industrija precej zaskrbljena. Glede prehoda se moramo pogovoriti o tem, kaj to dejansko pomeni z vidika podjetij, ki veliko vlagajo v raziskave in razvoj. Ampak če ni naročil, potem tudi ta podjetja ne bodo investirala, niti ne bodo vlagala v raziskave in razvoj.

Sorodna novica Slovenski avtomobilski dobavitelji iščejo rešitev na Kitajskem

Ravno s te strani prihajajo namigi, da so že sami poskušali navezati stike in se prilagoditi kitajskemu valu, ki je prišel v Evropo in ki nas vse tako skrbi.
Tu ne smemo pozabiti, da sodobna proizvodnja električnih vozila zahteva veliko manj ljudi, vpletenih v manipulacijo kot zdaj. Te tovarne ne bodo nastale iz danes na jutri, verjetno bo za to potrebna dve do tri leta. Imeli bomo čas tranzicije dveh treh let, ko se bodo ta podjetja nekako lovila.

In ko bo precej težko. Kaj lahko naredi vlada? Kot smo razumeli ministra Hana, bodo to socialni programi oziroma skrajšani delovni čas, pa to, kar delajo drugi resorji. Vlada pa nima načrtov, da bi pomagala podjetjem v težavah, ampak vlagati v tiste, ki so usmerjene v razvoj. Je to prava pot?
Lahko je to reči, v praksi pa je to veliko težje izvesti. Naš glavni izziv je predvsem privabljanje novih vlagateljev. Mi nismo tako slabi pri privabljanju tujih vlagateljev, ko jim prodamo podjetje. Ko pa želimo, da razširi podjetje, širi kapacitete, ali postavi nekaj novega, takrat pa imamo vrsto birokratskih ovir, ki nam onemogočajo, da bi privabili točno te industrije, ki jih omenjate. S tega vidika je skoraj za vsakega zakonodajalca v Sloveniji najlažje, najpreprostejše in najcenejše, da pomaga na kratki rok. Nekaj bi morali storiti tudi na ozkih grlih, da bi lahko dejansko to izvedli, kot je povedal minister.