Banke bodo tako deležne državnega jamstva za tista posojila, ki jih bodo gospodarskim družbam s sedežem v Sloveniji dale za financiranje investicij in deloma tudi za reprogramiranje kratkoročnih obveznosti. Državno jamstvo bo veljalo za od eno- do desetletna posojila, ki bodo podjetjem odobrena za financiranje njihove osnovne dejavnosti - predvsem za financiranje novih in dokončanje že začetih investicij ter obratnih sredstev. Za reprogramiranje posojil bo lahko namenjene največ 20 odstotkov celotne jamstvene sheme.

Jamstvo ne bo veljalo za odkupe in podjetja v težavah
Jamstev ne bo mogoče izdati, če bi se posojilo porabilo za odkup podjetij oz. odplačilo obstoječih posojil, najetih za takšen namen, prav tako ne, če je posojilojemalec podjetje v težavah.

Glavnica posameznega posojila se bo lahko gibala med 100.000 in 70 milijoni evrov, ne bo pa smela presegati skupne letne vsote plač zaposlenih pri posojilojemalcu in njegovih podizvajalcih za leto 2008.

Državna jamstva bodo v skupni višini sicer znašala 1,2 milijarde evrov, ukrep pa bo veljal najdlje do konca leta 2010.

Nadzor bo izvajala SID banka
Vse posle v zvezi z izdajo, spremljanjem, vnovčevanjem in izterjavo jamstev ter nadzor nad namensko porabo posojil, zavarovanih z jamstvom po omenjenem zakonu, bo izvajala SID banka. Podrobnejša merila, pogoje in postopke za izdajo jamstev bo opredelila uredba, ki naj bi jo vlada, tako napoveduje minister za finance France Križanič, sprejela prihodnji teden.

Zakon o jamstveni shemi sodi v drugi sveženj ukrepov, ki ga je vlada sprejela v boju zoper finančno in gospodarsko krizo.

M. N.