Zakon o izvrševanju proračuna je precej tehničen zakon, ki daje vladi pooblastila za upravljanje proračuna države. V njem so med drugim zapisani obseg zadolževanja in dovoljenih poroštev v posameznem letu ter posebna pooblastila vladi, finančnemu ministrstvu in drugim neposrednim uporabnikom za izvrševanje proračuna. Njegova uveljavitev je nujna, da se vsakokratni proračun lahko izvaja.

Leta 2025 se bo država lahko zadolžila za nekaj manj kot 4,6 milijarde evrov, leta 2026 pa za nekaj več kot 4,3 milijarde evrov, je zapisano v predlogu zakona. Največji možni obseg novih poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je omejen na vsakokrat po eno milijardo evrov.

Potem ko se uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2024 ni izvedla, je za prihodnje leto vnovič predvidena. Uskladitev bo 5,2-odstotna, za kolikor je bila junija letos višja povprečna mesečna plača glede na junij 2023. Za uskladitev v 100-odstotni višini rasti povprečne plače so se junija dogovorili tudi socialni partnerji, Saša Jazbec s finančnega ministrstva pa je danes povedala, da to pomeni dobrih 100 milijonov evrov izpada proračunskih prihodkov in posledično več razpoložljivega dohodka za ljudi.

Povprečnina naj bi znašala 725 evrov na prebivalca

Sorodna novica Povprečnina za prihodnje leto bo 771,33 evra. Združenje občin dogovora ni podpisalo.

Glede povprečnine za občine je vlada v predlog zakona zapisala, da bo v prihodnjih dveh letih znašala 725 evrov na prebivalca, pozneje pa je z dvema od treh občinskih združenj sklenila dogovor, da bo prihodnje leto znašala 771,33 evra, leta 2026 pa 775,29 evra. V tem smislu so člani odbora podprli ustrezno dopolnilo.

Dodatno se bo občinam za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na njihove prihodke, izplačalo še sredstva v višini 1,5 odstotka dohodnine, vplačane v letu 2023. Za leto 2025 to pomeni skupaj 47,9 milijona evrov, in sicer bi se 75 odstotkov teh sredstev namenilo za odpravo nesorazmerij v financiranju občin ter 25 odstotkov za zmanjševanje razvojnih razlik. Jazbec je povedala, da nameravajo pozneje to ureditev prenesti v sistemski zakon o financiranju občin.

Upokojenci bodo letni dodatek prejeli z junijskimi pokojninami

Upokojenci bodo letni dodatek prejeli skupaj z junijskimi pokojninami, odvisno od višine pokojnine pa se bo gibal v višini od 155 do 465 evrov, kar je pet evrov več kot letos. Da zaradi uskladitve pokojnin ne bi padli v višji razred in s tem prejeli nižji dodatek, predlog novele zakona določa tudi nove razrede višine pokojnine, glede na katere se ugotavlja upravičenost do letnega dodatka.

Z zakonom se bo poleg tega uredilo financiranje nekaterih izdatkov zdravstvene blagajne. Leta 2025 se bo iz proračuna nakazalo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije 420 milijonov evrov, od tega 280 milijonov evrov za stroške zdravil, presejalnih in preventivnih programov, transplantacij, dializ in cepiv, 140 milijonov evrov pa za izvajanje drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

V skladu z zakonom bo vlada lahko sredstva iz proračunske rezerve porabila tudi za namene, za katere v proračunu ni zagotovljenih sredstev oz. niso zadostna. V SDS so poskušali ta člen črtati, saj naj bi, kot je dejal Rado Gladek (SDS), omogočal "trošenje denarja davkoplačevalcev za neracionalne nakupe, kot je bil nakup stavbe na Litijski". Jazbec je te navedbe zavrnila in pojasnila, da so ga v zakonsko besedilo zapisali na podlagi zahteve računskega sodišča, da je treba jasneje določiti, za kaj se lahko porablja proračunska rezerva.

DZ bo zakon o izvrševanju proračunov skupaj s proračunoma za leti 2025 in 2026, ki ju je odbor za finance obravnaval danes in v petek, potrjeval prihodnji teden.