Odbor državnega zbora za finance je zavrnil predlog Levice, naj DZ ustavi prodajo deleža NLB-ja, ki ga še ima v lasti država, ter celotno prodajo Abanke. Zavrnil je tudi predlog, naj Računsko sodišče revidira prodajo dela NLB-ja in da naj vlada zaradi nje odpokliče nadzornike SDH-ja.

Ministrstvo za finance bo po besedah sekretarja Metoda Dragonje sicer preučilo, ali bi lahko za lastniško usodo Abanke, za prodajo katere so sicer postopki že stekli, našli popolnoma nov scenarij. "Treba ga je ovrednotiti tako z vidika državnih pomoči kot z vidika stabilnosti bančnega sistema in ugotoviti, ali je sploh izvedljiv," je dejal. Dragonja je tako dopustil možnost, da Abanke ne bi prodali. "Pregledali bomo, kaj bi pomenila zadnja banka v državni lasti. Če bi ostala, je treba spremeniti strategijo upravljanja z državnim premoženjem," je dejal in dodal: "Scenarij neke popolnoma nove alternative za Abanko se v danem primeru sicer tudi preučuje, a se o tem še nismo pogovarjali z banko. A treba ga je razumeti kot izrazito večplasten primer."

Mesec predlagal razrešitev uprave SDH-ja
Stranka Levica je sicer že več mesecev vlado pozivala k ustavitvi prodaje NLB-ja in tudi k ustavitvi prodaje Abanke. O predlogu pa so člani odbora DZ-ja razpravljali le dan po tem, ko so se končali postopki prodaje 65-odstotnega deleža NLB-ja, zato je Levica nekoliko spremenila prvotne predloge sklepov, ki so predvidevali ustavitev prodaje delnic NLB-ja, je na seji povedal koordinator Levice Luka Mesec. A člani odbora nobenega izmed predlogov niso podprli.

Razprava se je tudi sicer v večjem delu nanašala na ceno, ki jo je za delnico NLB-ja iztržila država in na različne izračune, koliko denarja je država vložila v banko in koliko ga je dobila nazaj. Predstavniki opozicijskih strank SDS-a in NSi-ja so bili kritični predvsem do vlade Mira Cerarja, ki je odlašala s prodajo v obdobju, ko je bila situacija na trgu ugodnejša in bi lahko iztržili več.

Mesec pa je pred odborom dejal, da bo predlagal "naj se zaradi neodgovorne in negospodarne prodaje razreši nadzorni svet SDH-ja in posledično uprava SDH-ja, ki sta za prodajo odgovorna". Pri ceni za delnico NLB-ja se je namreč po njegovih besedah ponovila zgodba z Novo KBM, ki jo je država dokapitalizirala za milijardo evrov, prodala pa za 250 milijonov evrov. "V NLB pa je z dokapitalizacijami vložila 2,3 milijarde evrov, banka je danes z zadržanimi dobički vredna 1,5 milijarde evrov, prodala pa se bo za približno tretjino zneska dokapitalizacije oz. za polovico knjigovodske vrednosti," je dejal.

Dragonja pa je na seji dejal, da je ceno treba gledati širše, ne zgolj tehnično. "Država je dobila 90,8 odstotka vloženih sredstev v izredne ukrepe reševanja banke. Če računamo še vse dokapitalizacije od leta 2007 naprej, pa je bilo poplačilo sredstev davkoplačevalcev 63,6-odstotno," je pojasnil. Mesec se s temi ocenami ni strinjal, a ga je Dragonja zavrnil, da poštenost cene lahko merimo na različne načine, v različnih obdobjih in po različnih kriterijih.

SDH: Če bi ceno dvignili za pol evra, prodaja ne bi uspela
Predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga Lidija Glavina je dejala, da so bile razmere res zaostrene: "Kapitalski trgi so v zadnjem letu padali, bančni celo za 21 odstotkov." Dodala je, da se je cena oblikovala glede na odziv 300 vprašanih investitorjev. "Če bi jo dvignili za pol evra, transakcija ne bi uspela. A glede na kakovost vlagateljev smo verjeli, da to nekaj pomeni za prihodnost banke," je povzela.

"Z vidika SDH-ja ocenjujem, da smo dobili, kar je trg omogočal. Uspeh za nas je že to, da je transakcija uspela," je dejala in pojasnila, da je bil IPO za NLB "edina ali zelo redka transakcija, ki se je uspešno zaključila v zadnjega pol leta". Omejitev pri prodaji je bila tudi ta, da če se ta ne bi odvila v višini vsaj polovice banke, bi moral to po odločbi Evropske komisije opraviti pooblaščenec, je spomnila.

O (ne)prodaji Abanke
Glede prodaje Abanke sta Dragonja in Glavina poudarila, da postopki prodaje že tečejo. "Postopek prodaje teče dva meseca in bo zaključen nekaj pred postavljenim rokom," je napovedala Glavina. Dragonja je ob pozivih k neprodaji Abanke, kot rečeno, napovedal, da bodo na ministrstvu preučili alternativne možnosti. "Vlada bo izvajala strategijo umika iz lastništva Abanke in bo sledila ciljem prodaje do sredine prihodnjega leta. Ni realno, da se alternativa vzpostavi, jo bomo pa pripravili ravno zato, da bo z banko skupaj narejena ocena, glede na oceno pa bomo predlagali spremembe v postopkih, ki jih vodi SDH, če bodo te potrebne," je manj optimistično po seji glede ustavitve prodaje Abanke sklenil Dragonja.

NLB za Levico pogoj sodelovanja z vlado
Vprašanje lastništva in prodaje bank je eno izmed ključnih za Levico, je pred sejo izpostavil Mesec in dodal, da prav zato še niso podpisali sporazuma o sodelovanju z vlado. "Dokler ne bo razlogov za to, da ga podpišemo, ga ne bomo podpisali," je bil jasen.