Člani odbora so podprli tudi številna dopolnila koalicije, s katerimi so upoštevali pripombe zakonodajno-pravne službe DZ-ja. Nekaj dopolnil so pripravili tudi v opoziciji – z njimi bi med drugim povečali pomoč za primarno kmetijsko proizvodnjo in opustili določbo o investiranju dela prejetih sredstev v zeleni prehod – a niso prejeli zadostne podpore.

Kaj predvideva predlog zakona

Predlog zakona, ki ga bodo poslanci potrjevali na petkovi seji, predvideva subvencioniranje visokih cen elektrike, plina in pare, subvencioniranje ukrepov za ohranjanje delovnih mest ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij.

Pogoj za uveljavljanje vseh oblik pomoči bo, da se bodo podjetju cene za elektriko, zemeljski plin ali tehnološko paro v letu 2023 zvišale za vsaj polovico glede na leto 2021. Subvencija bo glede na vrsto pomoči znašala od 40 do 80 odstotkov upravičenih stroškov. Ti bodo določeni kot znesek nad 1,5-kratnikom zvišanja cen glede na leto 2021, pri nekaterih vrstah pomoči se bo upoštevalo tudi zmanjšanje porabe.

Predvidene so enostavna pomoč ter štiri vrste posebne pomoči: osnovna posebna pomoč, pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost, pomoč za energetsko intenzivna podjetja in pomoč za posebej izpostavljena energetsko intenzivna podjetja. Predvidena so tudi različna ugodna posojila za zagotavljanje likvidnosti v skupni višini 250 milijonov evrov.

Han računa na evropsko ureditev

Kot je v uvodu poudaril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han, je predlog zakona rezultat številnih usklajevanj s predstavniki gospodarstva. Zaveda pa se, da nikoli ne bodo mogli ugoditi vsem željam. "Zakon bi bil zelo dober, če ne bi imeli v osnovi previsokih vhodnih cen električne energije. To je največja težava," je poudaril.

Možnosti dodatnega ukrepanja vlade omejujejo pravila Evropske komisije in glede tega Slovenija trenutno ne more storiti ničesar, je opozoril. "Za zdaj se je v Evropski uniji beseda solidarnost izgubila," je bil kritičen do omejitev Bruslja.

Gospodarstveniki: To ne bo zadoščalo

Predstavniki gospodarstva so se strinjali, da ministru glede pripravljenosti na dialog ne morejo očitati ničesar. Kljub temu s predlaganimi rešitvami ne morejo biti zadovoljni, saj v več pogledih nikakor ne bodo zadoščale, so opozorili.

"To, da bodo podjetja do pomoči prišla konec marca, je prepozno," je dejala Vesna Nahtigal, ki bo z novim letom prevzela položaj generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar pa je opozoril na težave pri zakupu elektrike. "Do konca leta sta še dva tedna, številna podjetja pa še vedno nimajo sklenjenih pogodb za dobavo elektrike za prihodnje leto. Težava je v trenutnih cenah, zato se moramo odločiti drugače in zagotoviti dodatno pomoč," je pozval.

Direktor OZS-ja Danijel Lamperger je spomnil na pomoč pri spoprijemanju s posledicami pandemije covida-19. "Ne pozabimo, da je gospodarstvo to pomoč vrnilo z obrestmi vred. Po izboljšanju gospodarskih razmer so podjetja namreč poslovala odlično," je poudaril.

Poslanska razprava

Temu je pritrdil poslanec NSi-ja Jožef Horvat, ki je vladi očital zanemarjanje gospodarskega sektorja. NSi je po njegovih besedah do zdaj podprl vse zakone, ki so zagotovili pomoč državljanom. "To, kar imamo na mizi tokrat, pa za nas ni sprejemljivo. Zakona zato ne bomo podprli," je napovedal.

Sorodna novica Evropski ministri niso enotni pri uvedbi cenovne kapice na plin

Ukrepanje vlade je bilo po njegovih besedah prepočasno, ponavljali so stare napake, številna podjetja pa bodo v stiski znova ostala sama. "Zakon je prazna lupina, spodbuden je le naslov," je bil kritičen. Ker nekatera podjetja že napovedujejo odpuščanja, bodo račun za slabo ukrepanje po njegovih besedah "plačali državljani, ki bodo izgubili službe".

Poslanec SDS-a Rado Gladek je vladi očital predvsem, da je preslišala pozive podjetij k uvedbi cenovne kapice. Pri tem bi se lahko zgledovala po Nemčiji, ki je to že storila.

Vprašal pa se je tudi, ali bo agencija Spirit Slovenija sposobna obravnavati vse vloge podjetij.
Horvat je predlagal prekinitev seje, da bi lahko predstavniki vlade in gospodarstva "znova sedli za skupno mizo" in še enkrat razpravljali o možnosti dodatnih ukrepov. Predsednica odbora Bojana Muršič (SD) mu je odgovorila, da je možnost prekinitve napovedala že vnaprej.

Poslanci koalicije, ki se v razpravi sicer niso veliko oglašali, so odgovarjali, da je vlada pripravila največji nabor ukrepov, kot ga ob trenutnih javnofinančnih razmerah in omejitvah Evropske komisije lahko. "Finančne posledice je pač treba predvideti, rešitev ni mogoče dodajati v eni uri," je poudarila Andreja Živic (Svoboda).

Miha Kordiš (Levica) pa je dejal, da bi se morali predvsem vprašati, kako so cene elektrike sploh lahko postale tako visoke. "Proizvodni strošek elektrike je znan vnaprej in ni niti približno tako visok, kot so trenutno visoke tržne cene," je poudaril. Prepričan je, da so krive špekulacije in napačna zasnova trga, ki bi moral elektriko proizvajati plansko in pod neprofitnimi pogoji.