Od 297 kršitev zakonodaje se jih je kar 208 nanašalo na pravne osebe ali podjetnike, ki z delavcem niso sklenili pogodbe o zaposlitvi oz. pogodbe, na podlagi katere se lahko opravlja delo, je v sporočilu za javnost zapisal glavni inšpektor za delo Franc Rančigaj. Delavcev prav tako niso prijavili v sistem zdravstvenega ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

V 44 primerih so podjetja ali podjetniki zaposlili tujca ali osebo brez slovenskega državljanstva, zaznali pa so tudi 29 primerov, ko so posamezniki v svojem imenu in za svoj račun zaposlili delavca, ki je zanj opravljal delo na črno.

V devetih primerih so odkrili, da so podjetja in posamezniki zaposlili dijaka ali študenta brez ustrezne napotnice ali omogočili, da to napotnico uporabi druga oseba. Ob tem pa je Rančigaj spomnil še, da je konec julija začela veljati novela zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Nadzor bo prednostna naloga
Z novelo so bile inšpektoratu dodeljene nove pristojnosti, med drugim zakon za delo na črno šteje tudi nezakonito zaposlitev državljana tretje države. Nadzor nad izvajanjem določb novele pa bo tudi v prihodnje ena izmed temeljnih prioritet inšpektorata za delo, je napovedal glavni inšpektor, saj ima delo na črno velike negativne posledice za gospodarstvo.