"Prvo četrtletje je bilo še slabše od zadnjega lanskega četrtletja in finančna kriza je v polni meri zadela slovensko gospodarstvo," je podatke državnega statističnega urada komentiral minister za finance, ki se v Luksemburgu udeležuje zasedanja finančnih ministrov EU-ja. "A so znaki, da se zadeva obrača," je poudaril. "Običajno je tako, da spremembe trenda nakazujejo najprej ankete o gospodarski klimi, najprej pričakovanje, potem sledijo naročila in nato sledi še sprememba v aktivnosti posameznih sektorjev."
Gaspari: Spomladanska napoved Umarja še uresničljivaPo njegovih besedah je mogoče pričakovati, "da bo spremembi v anketah, ki smo ji že priča in to so ti indikatorji, sledila tudi spremememba v aktivnostih v posameznih sektorjih, zlasti predelovalne industrije in v gradbeništvu".
Na podatek o uradni recesiji pa se je že odzval tudi minister za razvoj Gaspari. Tudi on je pojasnil, da kljub vsemu nekateri podatki za trenutno obdobje kažejo na upočasnitev padanja oziroma na stabilizacijo gospodarske dejavnosti. V vladi zato menijo, da je spomladanska napoved Umarja o štiriodstotnem padcu BDP-ja letos glede na pričakovano umirjanje krize še vedno verjetna in uresničljiva.
Križanič jeseni pričakuje postopek Evropske komisije zoper Slovenijo
Po Križaničevih besedah pa lahko zaradi čezmernega javnofinančnega primanjkljaja v jesenskih mesecih pričakujemo postopek Evropske komisije proti Sloveniji. Ta naj bi sicer čakal vse države članice Unije razen Luksemburga, Nizozemske in Finske.
Javnofinančni primanjkljaj je, kot poudarja minister za finance, presegel tri odstotke BDP-ja, ki jih kot skrajno mejo določa pakt o stabilnosti in rasti, Slovenija pa ga skuša z drugim rebalansom državnega proračuna zadržati okoli petih odstotkov. Uspeh naj bi bil pri tem odvisen od posameznih projektov, "ki prihajajo dodatno na mizo in so neodložljivi, na primer sofinanciranje nove tovarne Revoza".
Slovenija uradno v recesiji
Spremembe v zdravstvu, pokojninskem sistemu in javnem sektorju
Povejmo še, da je Gaspari zatrdil, da namerava vlada poleg že sprejetih in načrtovanih ukrepov, ki so kratkoročni, do pozne jeseni pripraviti še osnovne strukturne prilagoditve. Po njegovih besedah so strukturne spremembe potrebne v zdravstvu, pokojninskem sistemu in javnem sektorju. "Brez teh sprememb bo konkurenčnost Slovenije ob realnem padcu BDP-ja in rasti plač, predvsem v javnem sektorju, padla. Vprašanje je, koliko časa lahko zdrži slovensko gospodarstvo pritisk konkurenčnosti in zadrži določene trge, na katere izvaža," je dodal.
Osnovno pomanjkljivost minister za razvoj ob vseh že sprejetih ukrepih vidi v dolgotrajni pripravi uporabe jamstvene sheme. Izpostavil je, da jo je vlada pripravila že februarja, v DZ pa poslala marca. Parlament jo je kljub temu sprejel šele pred dnevi, je bil kritičen Gaspari, ki je spomnil, da se je ta zakon vmes spreminjal, ker je Slovenija soglasje Evropske komisije zanj dobila šele po številnih pogovorih.
M. N.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje