Generalni sekretar Angel Gurria je danes ob predstavitvi najnovejšega poročila v Ljubljani dejal, da organizacija v Sloveniji letos pričakuje več kot 4,5-odstotno rast.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v najnovejšem poročilu o gospodarskem pregledu Slovenije, ki ga za članice pripravi vsaki dve leti, torej ugotavlja ogromen napredek. A pred državo postavlja nove izzive - ta naj poskrbi za vzdržnost javnih financ, se ustrezno spoprime z izzivi staranja prebivalstva in izboljša produktivnost.

"S tem, da je v poročilu zaznan napredek, smo zelo zadovoljni," je pristavila finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Kot je naštela, se javnofinančni primanjkljaj znižuje, dosegli smo vrh pri zadolževanju države, izboljšala se je večina makroekonomskih kazalnikov. A OECD pred državo postavlja nove izzive, med katerimi je ministrica poudarila nadaljnjo konsolidacijo javnih financ za izpeljavo zdravstvene in pokojninske reforme.

Kako do vzdržne rasti?
OECD se v poročilu osredotoča na politike, ki lahko pripomorejo k dolgoročni gospodarski rasti in ki omogočajo izpeljavo potrebnih strukturnih reform in blaginjo, je pojasnil Gurria. Da bo rast vzdržna, je treba ukrepati na trgu dela. Ljudi je treba izobraževati, jim ponuditi možnost napredovanja, a le na račun produktivnosti, ne starosti. Pomembno je vseživljenjsko učenje.

V določanje starostne meje za upokojitev bi moralo biti vgrajeno življenjsko pričakovanje, treba je biti bolj pozoren, pri katerih letih se ljudje dejansko upokojujejo. Sistem izobraževanja je treba prilagoditi potrebam na trgu, saj podjetja tarnajo, da ne najdejo ljudi s pravimi znanji in veščinami, je naštel. V zdravstvenem sistemu pa bi morali dovoliti bolnišnicam, da prilagodijo storitve spremenjenim potrebam.

S prstom je pokazal na staranje prebivalstva. Javne finance so pri tem zelo pomembne, saj je treba ustvariti razmere za več proračunskih prihodkov, ki bodo lahko odgovorili na potrebe na zdravstvenem, pokojninskem področju in na področju dolgotrajne oskrbe. "Če država reform ne bo pravočasno izvedla, ne bo imela izbire in bo morala povečati davčna bremena," je opozoril.

Dotaknil se je tudi produktivnosti, ki jo mora država izboljšati. To lahko naredi z izboljšanjem regulative v smislu, kaj se želi s posameznim zakonom doseči, ter izboljšanjem okolja za privabljanje investicij in povečanjem konkurenčnosti. Več sektorjev in poklicev bi bilo po njegovem mnenju treba deregulirati, izboljšati upravljanje državnih podjetij.

Reforme bi bilo treba izpeljati "že včeraj"
Po njegovem mnenju bi morala država reforme "izpeljati že včeraj", saj se vse spreminja in treba se je prilagajati. Slovenija je majhna država in trgi do nje niso tako tolerantni kot do nekaterih večjih držav, je ocenil. Ministrica pa je dodala, da poročilo temelji na podatkih iz leta 2015 in ne upošteva razvoja zadnjih dogodkov. Tako je v DZ-ju predlog skrajšanja sodnih postopkov, končuje se reforma pravosodnega sistema, je nanizala.

Glede pokojninske reforme je dejala, da je ministrstvo za delo lani predstavilo belo knjigo za nadaljnje spremembe na področju pokojninskega sistema. Pred poletjem so s socialnimi partnerji določili glavna področja, kot sta vprašanji indeksacije in upokojitvene starosti. "V katero smer bomo šli, bo odvisno od nadaljnjih pogajanj, ki se začenjajo," je dejala. "Gre pa za priporočila, ki segajo prek mandata te vlade," je dodala.

Na področju zdravja so po njenih besedah nekatere rešitve, ki jih predlaga OECD, že uveljavljene, nekatere so tik pred sprejetjem v DZ-ju, druge v medresorskem usklajevanju. Izid je odvisen od resornih ministrstev, pri čemer je treba upoštevati tudi posebnosti Slovenije, je menila.

Na področju regulatornega okolja je omenila spremembe pri pridobivanju gradbenih dovoljenj in na področju prostorske zakonodaje, saj so predlogi zakonov že v DZ-ju in jeseni se bo začela intenzivna razprava. "Ti pomenijo bistveno spremembo pri nekaterih ovirah za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja, ki jih zaznavamo tudi sami," je sklenila.