Minireforma trga dela vključuje spremembo treh zakonov: Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o inšpektoratu za delo in zakona o trgu dela. A je ministrstvo v zadnjem predlogu iz pogajanj izvzelo zakon o delovnih razmerjih, kar je razburilo predvsem delodajalsko stran. Bistvena sprememba v noveli zakona o delovnih razmerjih naj bi bila redefinicija odpovednih razlogov.

Potem ko so po nasprotovanju sindikatov iz odpovednih razlogov na ministrstvu umaknili predlog prekinitve delovnega razmerja zaradi porušenega zaupanja med delodajalcem in delavcem, so pri ministrstvu poskušali z omiljeno različico odpovednega razloga nesposobnosti iz subjektivnih razlogov, ki pa tudi ni prepričala sindikatov. V zadnjem gradivu so pri ministrstvu ta predlog umaknili.

"Nihče ne bo odpustil delavca, ki dela dobro"
Pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so že na včerajšnji novinarski konferenci poudarili, da je po zadnji reformi trga dela iz 2013 v Sloveniji indeks OECD varovanja redno zaposlenega padel pod povprečje držav OECD-ja, zato sindikatov argumenti za večjo fleksibilinost trga dela ne prepričajo. A Branko Meh z Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) opozarja, da pri tem predlogu vztrajajo zaradi zlorab, do katerih prihaja v praksi.

"Noben delodajalec ne bo odpuščal delavca, ki dela dobro. A tako kot obstajajo slabi delodajalci, ki so po mojem mnenju sicer v manjšini, obstajajo tudi slabi delavci. To so delavci, ki iščejo različne možnosti zlorab predpisov in delajo slabo. Mi želimo le to, da se takega delavca lahko odpusti, in nič drugega. Obrtniki se dobro zavedamo, da delavnice brez zaposlenih ne pomenijo nič," poudarja Meh. Prav zato bodo delodajalci, tako Meh, vztrajali, da pogajanja potekajo o vseh treh zakonih skupaj. "Pogajanja bi morala potekati tako, da vsaka stran malo popusti. Ne pa da popušča le ena stran," še poudarja Meh.

Nasprotno pa so pri sindikatih veseli, da redefinicije odpovedi delovnega razmerja ni več na pogajalski mizi. Andrej Zorko iz ZSSS pa ob tem upa, da se bo pri pogajanjih spoštovala tradicija in se bo sprejelo vsaj tiste bistvene spremembe o katerih je dosežen dogovor.

V Avstriji ni neplačanih prispevkov, a je tudi okolje boljše
Najbolj so pri sindikatih zadovoljni s predlagano spremembo zakona o inšpektoratu za delo. Ta poleg povišanih denarnih kazni in uvedbe zahteve inšpektorja po zaposlitvi delavca, za katerega obstajajo elementi delovnega razmerja, uvaja tudi novo sankcijo za kršitelje pravic delavcev. Tako bi po predlaganih spremembah inšpektor lahko prepovedal opravljanje dela in uporabo sredstev za delo delodajalcem, ki ne izplačujejo plač.

Pri sindikatih ocenjujejo, da gre ta sprememba v pravo smer. "V tujini je to že uveljavljena praksa, da takim delodajalcem prepovejo nadaljevanje dela. V Avstriji denimo delodajalec sploh ne pomisli, da ne bi izplačal plače, kaj šele, da ne bi plačeval prispevkov," poudarja Zorko. Meh se sicer strinja, da je neplačevanje plač ali prispevkov problem, a obenem opozarja na širši vidik.

"V Avstriji tega res ni, a je tudi poslovno okolje bolj urejeno z vidika plačilne discipline. Podjetnik pa je pri izplačevanju plač odvisen tudi od prihodkov. Vzemimo za primer bolnišnico Topolšica, ki zaradi likvidnostnih težav zamuja s plačili dobaviteljem in izvajalcem. Ta podjetja bi bila tako dvojno kaznovana, saj zaradi plačilne nediscipline ne morejo izplačevati plač, sedaj pa bi dobili še prepoved opravljanja dela," opozarja Branko Meh in dodaja, da to ne izključuje kaznovanja "špekulantov," ki ne plačujejo prispevkov iz katerih drugih razlogov. "Je pa potrebno pogledati, katera so ta podjetja in ali so v državni lasti," še dodaja.

Meh izpostavlja, da je primerov, ko so prav podjetniki in obrtniki potegnili krajši konec pri večjih projektih, veliko. Obenem pa poudarja, da je država tudi selektivna pri kaznovanju neplačevanja prispevkov. "Obstajajo večja podjetja, ki to počnejo več let, medtem ko bo obrtnik, ki prispevkov ne bi plačeval, že naslednji mesec deležen kazni. Tukaj lahko govorimo o dvojnih merilih, čeprav so vsi zaposleni ne glede na velikost podjetja v formalno enakem položaju."

Sporno nadomestilo pri sporazumni odpovedi
Tretji zakon je zakon o trgu dela, kjer pa je tako za delodajalce kot tudi sindikate sporen predlog, po katerem bi delavcu tudi v primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja pripadlo denarno nadomestilo. Vendar bi to nadomestilo prejemal največ šest mesecev, plačeval pa bi ga delodajalec. Z delodajalske strani je sporno zlasti zadnje, saj pod vprašaj postavlja smiselnost plačevanja prispevkov za socialno varstvo in nadomestila obenem.

Spremembe pa se bojijo tudi pri sindikatih. "Lahko bi prihajalo do zlorab tega instituta, kjer bi delodajalec to izkoristil kot vzvod za prisilo delavca k sporazumni prekinitvi delovnega razmerja. Tudi vprašanja okoli zavarovanih kategorij zaposlenih, kot so starejši in invalidi, niso dorečena," poudarja Zorko.

Pogajanja se bodo nadaljevala v petek.