Tako so na inšpektoratu za delo ob predstavitvi poročila za lani opozorili, da se srečujejo s povečanim obsegom dela otrok. Na inšpektoratu del razlogov za povečanje števila vlog pripisujejo poostrenemu nadzoru, kar je spodbudilo ljudi k pravni ureditvi tovrstnega dela, a se obenem tudi srečujejo z novim pojavom agencij, ki posredujejo delo otrok, pojavljajo pa se tudi agencije, ki želijo posredovati delo tujih otrok.

Povečanje povpraševanja po delu otrok je razvidno tudi iz podatkov o izdanih odločbah z dovoljenji za delo otrok. Na inšpektoratu za delo so v letu 2012 izdali 17 dovoljenj za delo otrok, leta 2013 13 dovoljenj, nato pa je začelo število vlog skokovito naraščati. Leta 2014 je bilo izdanih 296 dovoljenj, l. 2015 652 dovoljenj, lani pa že 669 dovoljenj. Pojav agencij pa je razkril tudi pravne pomanjkljivosti na področju dela otrok.

Delo otrok le v izjemnih primerih
Gre za občutljivo področje, katerega nadzor je določen tudi z mednarodnimi akti. Tako mednarodna konvencija OZN-a o otrokovih pravicah prepoveduje ekonomsko izkoriščanje otrok, prepoved dela mlajših od 15 let starosti razen v izjemnih primerih, ki so specifično urejeni. Temu sledi tudi Slovenija, saj zakon o delovnih razmerjih določa, da je delo otrok, mlajših od 15 let, prepovedano.

A zakon določa tudi dve izjemi. Tako lahko vsi otroci proti plačilu sodelujejo pri snemanju filmov, pripravi in izvajanju umetnostnih, scenskih in drugih del s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalske dejavnosti. Druga izjema pa so lažja dela, ki jih lahko opravljajo mladostniki, ki so dopolnili 13 let. Ti lahko opravljajo lažje delo, vendar največ 30 dni v letu med šolskimi počitnicami. Delo ne sme trajati več kot sedem ur na dan in 35 ur na teden. Pred začetkom dela pa morajo pridobiti odločbo z dovoljenjem inšpektorata za delo. Delo tudi ne sme negativno vplivati na otrokove izobraževanje, zdravje in razvoj.

"Zaslužek je naloga staršev"
Cilj, h kateremu ti predpisi težijo, je onemogočanje izkoriščanja otrok. "Otrok mora ostati otrok in zaslužek je naloga staršev, in ne otrok," pravi Branka Knafelc z inšpektorata za delo, a obenem dodaja, da so spremembe na področju dela otrok vendarle odprle nekatera vprašanja, ki jih zakonodajalec ni predvidel - zlasti ob povečanem povpraševanju po otrocih za nastop v oglaševalske namene. "Čeprav se tovrstni oglasi zdijo že skoraj samoumevni del našega vsakdanjika, pa je vendarle potreben premislek o tem, koliko je tovrstno delo za otroke obremenjujoče."

Podrobneje delo otrok v Sloveniji ureja Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb iz leta 2015, ki podrobneje opredeli lažja dela, ki jih lahko opravljajo starejši od 13 let. Med ta dela sodijo delo v pisarnah, lažje naloge v trgovini, raznašanje in podobna dela, pri čemer mladostniki ne smejo biti izpostavljeni dejavnikom tveganja za njihovo zdravje in razvoj, med katere sodijo izpostavljenost strupenim snovem, ionizirajočemu sevanju, hrupu, ki presega mejno vrednost, in podobno.

Agencije brez ustrezne regulacije
Drugi pravilnik iz leta 2004, ki je formalno prenehal veljati 2013, a se še vedno uporablja, pa je pravilnik o izdaji dovoljenj za delo otrok, mlajših od 15 let, ki določa postopek pri izdaji odločbe inšpektorata za delo. Področje dela omenjene starostne skupine pri kulturnih, umetniških, športnih dejavnostih pa nima natančnejših opredelitev v podzakonskih aktih. Ob tem Branka Knafelc poudarja, da je to še posebej problematično ob pojavu agencij. "Pri odraslih delavcih imamo natančno reguliran potek agencijskega dela, omejitve, način plačila in podobno, pri otrocih pa naša zakonodaja ne določa nič od tega."

Natančnejša opredelitev izjem od prepovedi dela otrok pa je potrebna tudi z vidika dovoljenj inšpektorata: "Vprašanje je tudi, ali je dovoljenje inšpektorata res potrebno za vsako obliko otroškega sodelovanja, kot je denimo nastopanje v otroških oddajah. Obenem pa tudi ne gre prezreti, da gre tudi pri nastopanju in snemanjih za delo, ki terja svoj čas in je za otroka lahko tudi izčrpavajoče." Na inšpektoratu so se zato že obrnili na ministrstvo, s katerim bodo skušali pripraviti spremembe, ki bi natančno opredelile, kaj je delo otrok in kdaj lahko postane problematično za razvoj otroka.

Ukrepanje potrebno pred novo črno piko
Na inšpektoratu sicer niso zaznali večjega števila primerov kršitev zakonodaje na področju dela otrok, a porast števila vlog opozarja na potrebo po odpravi pravnih praznin, opozarja Branka Knafelc. Inšpektorji na terenu so namreč zaznali tudi veliko zanimanje tujih agencij za delo v Sloveniji, kar naj bi bilo povezano z omejitvami glede dela otrok v severnoevropskih državah. Čeprav na inšpektoratu še nimajo na voljo primerjalnih analiz, pa je bojazen pred selitvijo tovrstnih dejavnosti na jug realna. "Gotovo si ne želimo, da bi imeli tudi na področju dela otrok tak ugled kot denimo na področju tujih delavcev," poudarja Branka Knafelc.

Na inšpektoratu pričakujejo, da jim bo v prihodnjih mesecih z ministrstvom uspelo pripraviti ustrezne rešitve, ki bodo sledile interesom otrok. Povečanje vlog za delo otrok po mnenju Branke Knafelc lahko nakazuje tudi na to, da čeprav v družbi obstaja konsenz o prepovedi dela otrok, postajamo manj občutljivi za delo otrok v dovoljenih dejavnostih. "Pogosto slišimo, da so otroci obremenjeni v šolah, po drugi strani pa potem od njih pričakujemo dodatne obremenitve."