Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v tokratnem ekonomskem poročilu o Sloveniji veliko pozornosti namenja "hudi krizi" v bančnem sektorju. V povezavi s tem predlaga izvedbo in javno objavo novih celovitih obremenitvenih testov bank, ki bi jih bilo treba izvesti na podlagi konservativnih in preglednih predpostavk.
Kako je prišlo do krize v evroobmočju in
kakšno vlogo pri tem igrajo banke?
.
Poročilo OECD-ja v celoti
(v angleškem jeziku)
"Rezultati stresnih testov zastareli"
Organizacija tako prepoznava potrebo po svežem kapitalu v slovenskih bankah, a je obseg potrebnih dokapitalizacij neznanka, saj poglavitni rezultati prejšnjih stresnih testov in skrbnih pregledov bank niso bili objavljeni, njihovi rezultati pa so po njihovem mnenju verjetno tudi že zastareli.
"Preveliko tveganje bank pred krizo"
OECD tako poudarja, da je kriza v slovenskem bančnem sektorju posledica prevelikega tveganja bank pred krizo, šibkega korporativnega upravljanja v bančnem sektorju in nezadostnih orodij za bančni nadzor.
OECD zato Sloveniji predlaga, naj izvede in javno objavi nove celovite obremenitvene teste in skrbne preglede bank, ki bi jih bilo treba izvesti na podlagi konservativnih in preglednih predpostavk.
Pozdravlja ustanovitev slabe banke
Organizacija pozdravlja ustanovitev državne Družbe za upravljanje terjatev bank, a priznava, da obstajajo tveganja glede pomanjkljive preglednosti take sanacije slabih bančnih terjatev in političnega vmešavanja v proces.
Ponoven poziv k privatizaciji bank
OECD priporoča še dokapitalizacijo bank z dolgoročno vzdržnim poslovnim modelom, pri tem pa bi morali za zmanjšanje javnofinančnih stroškov del bremena prevzeti tudi nekateri upniki. Organizacija Sloveniji predlaga še privatizacijo bank v državni lasti in ji svetuje, naj pri tem ne vztraja pri ohranitvi nadzornega deleža.
Leterme: Slovenija je v recesiji
Namestnik generalnega sekretarja OECD-ja Yves Leterme je na predstavitvi raziskave v Ljubljani uvodoma opozoril, da se je Slovenija, tako kot nekatere druge države v območju evra, znašla v recesiji.
"Ambiciozno uravnoteževanje javnih financ"
Poleg tega, da se država spoprijema z resno bančno krizo, jo pretresajo tudi druge težave. Leterme je priznal, da se je Ljubljana lotila ambicioznega uravnoteženja javnih financ, a je dodal, da fiskalni položaj še vedno ni vzdržen.
Javnofinančni primanjkljaj od izbruha krize kljub napredku v lanskem letu predstavlja precejšen problem, je pojasnil. Zato je poudaril potrebo po spremembi politike na tem področju, sicer bo javni dolg do leta 2025 presegel 100 odstotkov kosmatega domačega proizvoda (BDP).
"Potrebne so še pogumnejše spremembe"
V OECD-ju ugotavljajo, da letos uveljavljena pokojninska reforma sicer predstavlja korak naprej, a da so za stabilizacijo javnega dolga potrebne še pogumnejše spremembe. Leterme je omenil, da bo javnofinančno vzdržnost mogoče doseči tudi s spremembami na področju porabe za socialo.
V organizaciji so izpostavili še, da je kriza v državi tako huda, da ni verjetno, da bo država kmalu ujela bolj razvite države OECD-ja. Leterme je zatrdil, da konkurenčnost - tudi zaradi obsežnega državnega lastništva in prešibkega varuha konkurence - ni zadostna, da bi lahko pognala rast. Tudi trg dela ni dovolj prožen, četudi je na tem področju po sprejetju reforme pričakovati izboljšanje, je dodal.
Ni potrebe po takojšnji pomoči, je pa po reformah
Slovenija trenutno ne potrebuje finančne pomoči iz evrskih mehanizmov, saj lahko sama izpolnjuje svoje obveznosti, je presodil Leterme. Poudaril pa je, da mora država nadaljevati po poti reform. Leterme je spomnil, da se je Sloveniji do zdaj kljub povišani ceni zadolževanja uspelo refinancirati na trgu in je kljub težavnim razmeram brez težav poravnavala svoje obveznosti.
V OECD zato na podlagi ocen in razpoložljivih podatkov trenutno ne vidijo potrebe po razmišljanju o mednarodni pomoči, saj Slovenija lahko izpolnjuje svoje finančne obveznosti. "Ni potrebe, da bi v bližnji prihodnosti o tem dvomili," je povedal Leterme.
Primerjave z drugimi državami "niso primerne"
Belgijec je ob špekulacijah na finančnih trgih, da bi Slovenija utegnila biti naslednja članica evrskega območja v vrsti za pomoč, tudi jasno povedal, da primerjave Slovenije z drugimi ranljivimi državami evrskega območja niso primerne.
Veliko "dobrih odločitev že sprejetih"
Prepričan je, da je Slovenija država "z veliko potenciala za zmago v boju za boljšo prihodnost". Veliko dobrih odločitev je bilo po ugotovitvah OECD-ja že sprejetih, a treba je določene ukrepe še poglobiti, okrepiti in predvsem izvesti.
Zato je po Letermovih besedah treba nadaljevati reforme in ukrepe, da se bo v državi obnovila rast. Med nalogami je izpostavil sanacijo bank, krepitev vzdržnosti javnih financ in izvedbo ter poglobitev strukturnih reform. "Treba je nadaljevati v začrtani smeri," je bil jasen.
Čufer: Domačo nalogo bomo naredili hitro
Minister za finance Uroš Čufer je trenutne razmere ponazoril z besedami, da ima Slovenija domačo nalogo, ki jo mora izvesti hitro, kakovostno in uspešno. "To bomo tudi naredili," je zagotovil.
Kot prioriteti je izpostavil zagon gospodarstva skozi sanacijo bank in pomoč pri razdolževanju gospodarstva ter konsolidacijo javnih financ s poudarkom na dolgoročnih ukrepih, in to predvsem na strani porabe, a tudi pri prihodkih. Ob tem je opozoril na pravilno ravnotežje med kratkoročnimi ukrepi, ki so trenutno prednostni, in dolgoročnimi reformami.
Z večino priporočil OECD-ja se strinja in meni, da veliko ne odstopajo od analize vlade pri pripravi programa stabilnosti, v katerem bodo navedeni ključni ukrepi.
Na vprašanje novinarja britanskega tednika Economist o potrebi po slovenski prošnji za pomoč je odgovorila tudi viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić. Glede na to, da so se špekulacije pojavile po zaostritvi ciprske krize, je pojasnila, da Slovenija ni primerljiva s Ciprom. Denarne vloge v Sloveniji tako predstavljajo 40 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), na Cipru pa 300 odstotkov BDP-ja.
Skupna bilančna vsota slovenskih bank je pri 135 odstotkih BDP, na Cipru pa pri 800 odstotkih BDP-ja. Ob tem je opozorila še na visok presežek na tekočem računu plačilne bilance, ki se še povečuje. Glede gibanja denarnih vlog v bankah je pojasnila, da trend ne kaže na njihovo zmanjševanje.
Prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič pa je povedal, da Slovenija izvozi osemkrat več kot Ciper in da izvozno gospodarstvo predstavlja močan temelj slovenskega gospodarstva.
Izvozno gospodarstvo pa ob tem deli ocene OECD-ja. Želeli bi si, da priporočila OECD-ja dobijo konkretnejšo obliko v slovenskih dokumentih in postanejo del ekonomske politike. Zato Hribar Milič upa, da bo poročilo motivacija za izvedbo prepotrebnih in hitrih reform.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje